Domov Članki V Sloveniji še vedno živijo psi, ki so tako v vročini kot...

V Sloveniji še vedno živijo psi, ki so tako v vročini kot v ledenem mrazu privezani na verige ali zaprti v premajhne pesjake, neprimerno hranjeni, nikoli sprehajani …

Zaradi aktualosti teme povzemamo kolumno Nevenke Lukić Rojšek iz Društva za dobrobit živali AniMa, objavljeno na portalu Pes moj prijatelj. 

Človek pravi, da je pes najboljši prijatelj. Ne samo prijatelj, pes je tudi družinski član. Tisti, ki živimo s psi, vemo, da se psihično in fizično odzivajo podobno kot človek. Pes je čuteče bitje. Nobena vrsta živalskega kraljestva se ni človeku približala in prilagodila človeku tako kot pes. Medtem ko potrebujemo in uporabljamo pse kot reševalce, terapevte, vodiče, policiste, vojake, družabnike itd., jih tudi privezujemo na verige in zapiramo v majhne pesjake ter jih tako prisilimo na omejitev njihovega naravnega vedenja in potreb, kar povzroča psihične in fizične težave. Veriga ni samo oblika kratenja svobode, je oblika prisile, ki povzroča psihične in fizične spremembe psa, ki so proti njegovim naravnim potrebam in vedenju. Je psihično in fizično mučenje.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) meni, da stopnja ozaveščenosti javnosti o odgovornem lastništvu psa še vedno ni bistveno pripomogla k izboljšanju ozaveščenosti javnosti. Čeprav se je ukrep ozaveščanja o odgovornem lastništvu psa izkazal kot neuspešen in neučinkovit, na UVHVVR-ju znova potekajo aktivnosti za izvedbo kampanje “ozaveščanja odgovornega lastništva živali”, s katero bi radi dosegli višjo raven odgovornega lastništva živali. V kampanji bodo poudarjeni pomen poznavanja potreb živali, ustrezno socialno okolje in pozitivni odnos človeka do živali.

Kljub mnenju UVHVVR v društvu Anima beležimo naraščanje zahtevkov za ukrepanje za zaščito psov, ki so priklenjeni na verige, ali zaprti v neustreznih pesjakih – kar kaže na naraščajočo ozaveščenost javnosti glede omenjene problematike, in zavedanja, da gre za obliki mučenja živali, vendar pa obstoječa in zastarela zakonodaja društvom ne omogoča ukrepanja, zlasti pa ne prepoveduje takšnega ravnanja z psi.

Vse dokler ne bosta Vlada in Parlament sprejela novelo povsem zastarelega Zakona o zaščiti živali, v katerem pripenjanje psov na verige in zapiranje v neustrezne pesjake ni opredeljeno kot mučenje, na tem področju ne moremo pričakovati izboljšanja. Zakon o zaščiti živali je bil pri nas zadnjič spremenjen leta 2013. Tokrat pa je Republika Slovenija zaradi neizpolnitve obveznosti iz nekaterih členov Direktive prejela uradni opomin Evropske komisije, zato je sprememba Zakona o zaščiti živali nujno potrebna. Sedanji 3. člen Zakona o zaščiti živali določa, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti. 4 člen opredeljuje mučenje kot vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju. Sedanji Pravilnik o zaščiti hišnih živali po drugi strani predpisuje dovoljeno dolžino verige in minimalno velikost pesjaka. Kljub opozorilom veterinarske uprave, večine veterinarjev in kinologov, ter društev za dobrobit živali, ki delo opravljajo na terenu kot prostovoljci, kljub znanstvenim dokazom, da je veriga psihično in fizično mučenje psa, je v Sloveniji privezovanje na verige z zakonom dovoljeno.

UVHVVR ocenjuje, da je OKOLI 10.000 PSOV, PREDVSEM NA RURALNIH OBMOČJIH, PRIVEZANIH ALI ZAPRTIH V PESJAKE ZA VSE ŽIVLJENJE. Pri preverjanju prijav zanemarjanja živali na verigah ali v pesjakih smo kot društvo za dobrobit živali videli in doživeli marsikaj: privezana psička z mladički, njen lastnik noče pomoči pri sterilizaciji; pes z debelo ovratnico, privezan za hlevom, njegov lastnik je izgubil ključ ovratnice; mlad mešanec na kratki verigi v blatu varuje vikend; pes, ki še dolgo ni mogel normalno jesti zaradi poškodbe požiralnika; pes, ki so mu odpovedale mišice, ko smo ga spustili z verige; star pes na betonu; bolna psička na verigi; pes, zaprt v pesjaku v lastnih iztrebkih in izbruhih; pes, privezan ob rob gozda, ki naj bi ga ubil šakal. Veliko psov je še vedno privezanih na verige, s skromnim zatočiščem na vikendih, vrtovih ali njivah. Služijo, da varujejo premoženje. Kako naj varujejo privezani ali zaprti v pesjak, je večno vprašanje brez razumnega odgovora.

V primerih, ko napadalnega psa rešimo verige, dokaj hitro izgubi agresivna nagnjenja in začne radovedno raziskovati okolje. Že leta poskušamo posnemati izkušnje držav, ki so že prepovedale privezovanje psov. Lastniku psa ponudimo pomoč pri ograjevanju dela dvorišča, ki psu omogoča gibanje, opazovanje okolice in bližino ljudi. Hkrati pa ograjen del dvorišča preprečuje psu pobeg in samostojno potepanje. Pomagamo urediti primerne pesjake jih povečati, podaljšamo verige. Pse še vedno redno obiskujemo. Včasih nam uspe v dogovoru z lastnikom psu poiskati nov dom brez verig in pesjakov.

Evropske države, ki so z zakonom že prepovedale privezovanje psov in omejene pesjake so: Avstrija, Nemčija, Malta, Španija, Portugalska, Nizozemska, Belgija, Madžarska, Poljska, Švedska idr. V zakonu imajo zapisano pravico do svobode gibanja, ki določa, da svoboda gibanja živali ne sme biti omejena na načine, ki povzročijo nepotrebno bolečino, trpljenje, poškodbe ali skrajno tesnobo. Psi v nobenem primeru ne smejo biti niti začasno privezani na verigo ali na kakršnokoli drugo obliko priveza. Privezovanje psov na povodec je dovoljeno med sprehodi in med veterinarskimi postopki. Povodcev in verig nikakor ne moremo enačiti, saj je pes na povodcu v gibanju in interakciji s svojim skrbnikom. Zakoni teh držav določajo nove specifikacije za pesjake in ograjene dele dvorišča. Poleg prepovedi verig so prepovedani tudi premajhni pesjaki.

Leta spremljamo, se izobražujemo in imamo mnogo izkušenj s terena, zato se zavzemamo za spremembo zastarele zakonodaje, ki dovoljuje priveze in premajhne pesjake. Zbrali smo več kot 11.000 podpisov peticije proti privezovanju psov. Aprila 2019 smo podpise državljanov predali ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandri Pivec. Ministrica je povedala, da že preučujejo možnosti za ureditev tega področja. Da se soočamo tudi z neodgovornim ravnanjem lastnikov, zato je treba k rešitvi problema pristopiti celovito in proučiti vse možnosti.

Medtem ko Ministrstvo za kmetijstvo preučuje možnosti oziroma rešitve, ki v državah, ki so na tem področju naprednejše, že dokazano delujejo, v Sloveniji še vedno živijo psi, ki so tako v vročini kot v ledenem mrazu PRIVEZANI NA VERIGE ALI ZAPRTI V PREMAJHNE PESJAKE, NEPRIMERNO HRANJENI, NIKOLI SPREHAJANI, NESOCIALIZIRANI, z vedenjskimi in fizičnimi težavami.

Nevenka Lukić Rojšek, Društvo za dobrobit živali AniMa

Povzeto po: https://www.pesmojprijatelj.si/clanek/kolumna-psi-in-pravica-do-svobode-gibanja?fbclid=IwAR1PvXu9fY4vV3uEWpG_FuoOU1NxB0jlIflcZ-M-DPUOP14Zvw1Z3MT1M3M

Zadnji prispevki

Pripombe k Zakonu o podnebni politiki

Oddali smo pripombe k Zakonu o podnebni politiki, ki je bil v javni obravnavi do 12. oktobra 2019. Ministrstvo za okolje in prostor,...

PRAVICA DO MOŽNOSTI VEGANSKEGA OBROKA V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH

VEGANSTVO je Svet Evrope, vodilna organizacija za spoštovanje človekovih pravic v Evropi, potrdil kot pomembno, resno in koherentno prepričanje. Po Ustavi Republike...

DRUGI JAVNI SHOD »ZAŠČITIMO ZVERI«

Ker se po prvem protestu “Ne ubijaj! Sobivaj! Protestiraj!”, ki je potekal v Ljubljani 31. avgusta 2019, v ravnanju državnih organov ni...

Srečanje za naravo in živali na kmetiji »Za naravo«

Na kmetiji „Za naravo“ se vsako leto zberemo posamezniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, da bi pomagali naravi, živalim in rastlinam. Letos...

Nujni poziv Vladi Republike Slovenije

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice podpira Nujni poziv vladi v zvezi s podnebno krizo podpira. Podnebne spremembe ogrožajo naš planet...

SHOD ZA DAN ŽIVALI 2019

Slovensko vegansko društvo v petek, 4. oktobra 2019, na svetovni dan živali, vabi na SHOD ZA DAN ŽIVALI 2019. Shod bo potekal...