Domov Aktualne novice 4. MEDNARODNA KONFERENCA O VEGANSTVU IN PRAVICAH ŽIVALI

4. MEDNARODNA KONFERENCA O VEGANSTVU IN PRAVICAH ŽIVALI

INTERNATIONAL VEGAN RIGHTS ALLIANCE CONFERENCE (31. maj – 1. junij 2019, Milano, Italija)

Kot predstavnica Društva za osvoboditev živali in njihove pravice sem se udeležila 4. konference na temo veganstva in osvoboditve živali, ki je bila organizirana v sklopu Univerze v Milanu. Dvodnevni dogodek je bil prepleten z zanimivimi predavanji o vrsti tem glede pravic živali, prepovedi diskriminacije veganov ter možnih zakonodajnih in sodnih postopkih v boju za pravice živali. Predavali so priznani pravniki, filozofi in predstavniki organizacij s celega sveta.

Več o samem programu in predvateljih na: https://www.theivra.com/conference-2019.html

Prvi del predavanj je bil namenjen vprašanju, kako v pravnem sistemu doseči največje spremembe na področju pravic živali, saj izkoriščanje živalskega sveta po besedah Janette Rawley temelji na načinu, kako naša družba deluje, zato bo potrebna sprememba družbene paradigme. Promocija veganstva je pri tem ključna, saj zahteve po spoštovanju pravic veganov temeljijo na želji po zaščiti živali, zato je pomembno, da zahtevamo in ščitimo pravice, ki izhajajo iz veganskega prepičanja in svobode vesti. Dokler ni sprejemljivo, da si vegan v javnosti (v restavracijah, bolnicah, šolah), to negativno vpliva tudi na borbo za pravice živali, ker pridemo do rezultata, da se veganskemu prepričanju ne priznava mesta, ki si ga zaslužbi – prepričanja, ki temelji na načelih, vrednih spoštovanja v demokratični družbi. Ne le vrednih, temveč nujnih spoštovanja zaradi borbe za pravice živali.

Carlo Prisco je govoril o potrebi, da živali spoznamo kot subjekte, nosilce pravic, zaščitene s pravom. V današnji družbi živali smatramo kot stvari, saj sodobni družbeni in ekonomski sistem temelji na izkoriščanju živali. Trenutna zakonodaja o zaščiti živali temelji na interesih človeka in ne ščiti živali, temveč je odvisna od potreb, ki jih ima človek nasproti živalim. Taki predpisi vpostavljajo iluzijo – ljudem dajo občutek, da družba ščiti živali, ki jih izkoriščamo. Politika in pravo sledi navadam ljudem v družbi – dokler se te ne spremenijo, bo težko doseči tudi zakonodajno spremembo.

Gary Francione je nadaljeval predavanje gledede veganstva, kot naše moralne obligacije in pomembnosti, kako predstavljamo veganstvo ljudem. Večina ljudi verjame, da so živali moralno pomembne in da imamo dolžnost, da jim ne povzročamo nepotrebnega trpljenja, kar pa v praksi ne pomeni nič, če lahko živali povzročaš trpljenje zaradi lastnega užitka. Če živalim priznavamo moralno vrednost, jih ne moremo več smatrati kot stvari, temveč kot osebe, nečloveške osebe. 99,9 % zlorabe in izrabe živali je lahko pojasnjene le z užitkom, ne s potrebami, kar se pokaže že samo pri prehrani. V našem sistemu in družbi se dejstvo, da so živali stvari, kaže s tem, da imajo ekonomsko vrednost, notranje vrednostni pa jim ne priznavamo. Če so živali pomembne moralno, potem je potrebno zaščititi njihov interes, da niso lastnina; če si živali ne moramo lastiti kot stvari, potem jih ne moramo uporabljati kot produkte – s tem, ko jim priznano pravico, da niso smatrane kot stvari, smo zavezani k veganstvu. Vsi zdravstveni proti-argumenti glede veganstva so bili že zdavnaj ovrženi, prav tako so okoljevarstveni argumenti zelo jasni, da imamo le še kratko obdobje za reagiranje; politika pa se bo spremenila le z množičnim gibanjem, to pa bo spodbujeno z izobrazbo ljudi o veganstvu na pravi način. Veganstvo ni način življenja, ampak je temeljno vprašanje pravičnosti. Če so živali moralno pomembne, potem jim moramo priznati vsaj eno osnovno pravico – da jih nehamo uporabljati za hrano, obleke, zabavo; kar je posledica tega, kar ljudje že tako ali tako verjamejo. Veganstvo zato predstavlja moralni imperativ oz. nujno zahtevo.

Ralf Muller, nemški odvetnik, je govoril o razvoju veganstva v Nemčiji. Glede veganskega obroka v vrtcih in šolah, problematike s katero se aktivno ukravjamo tudi v Sloveniji, je bilo poudarjeno, da poleg dodatnih bremen, da si otroci nosijo s seboj veganske obroke v šole in vrtce (če in ko je to sploh dovoljeno), ustvarjajo takšne situacije tudi psihične posledice izolacije, saj se otroci zdijo in počutijo drugačne od drugih. Poudaril je, da je potrebno, da se veganstvo smatra kot normalna opcija na isti ravni kot ostale, zato se je pojavila potreba po »standardih kakovosti« veganske prehrane. Ti so bili razviti v Nemčiji v sodelovanju z avstrijskim zvezniškim kuharjem za hotele glede na število zvezdic, sedaj jih poskušajo uvesti tudi na letalih.

Barbara Bolton iz Go Vegan World je govorila o uspehih oglaševalskih kampanj (več informacij: https://goveganworld.com/go-vegan-world-launches-uk/). Največ odzivov so dobili na oglas »Humano mleko je mit«, ki poudarja, da ne glede na to, kje kupujemo mleko, je to nehumano, saj se uporablja reproduktivni sistem krav, da dobimo ven pijačo, kar je nesprejemljivo ne glede na to, kako dobro se skrbi za žival. Oglas je bil s strani mlečne industrije izpodbijan kot zavajujoč in društvo je moralo v pravnem postopku dokazovati, da je vsakakršno pridobivanje mleka nehumana praksa – z nazornimi posnetki iz praks, dokazi o odvzemu teličkov mamam kravam in z dokazi o psiholoških posledicah za mamo kravo in teličke (poškodbe delavcev, ko so poskušali odvzeti otroka). Razsodišče je odločilo v korist oglasa in spoznalo, da ta ne zavaja.

Tudi glede oglasa »Oni nam zaupajo, mi jih mučimo za raziskave« so bili obtoženi zavajujočega oglaševanja. Razsodišče je potrdilo, da prakse testiranja na živalih dejansko pomenijo mučenje, tudi v smislu živalskega prava.

 Predstavniki The Vegan Society so govorili o projektih, ki jih razvijajo v povezavi s pravico do veganskega prepričanja in zagotavljanjem hrane na avionskih letih ter o pravici do odškodnine za duševne bolečine, če oseba namesto zahtevanega veganskega obroka na letalu dobi postrežen neveganski obrok, ki ga zaradi svoje nevednosti zaužije.

Nuno Alvim s Protugalske je govoril o strategiji uspešnega lobiranja. Protugalska je namreč sprejela zakon, ki v javnih kantinah uvaja dolžnst veganskega obroka, kot posledico peticije in pobude portugalskega vegeterijanskega društva. Nekaj njegovih nasvetov:

  • Uporaba besedne zveze striktna vegeterianska opcija (ne vključuje izdelkov živalskega izvora) namesto besede »vegansko«.
  • Poudarjanje vključnosti veganskega obroka – zadosti alergikom in religijskim dietam.
  • Sklicevanje na stališča priznanih zdravstvenih ustanov o zdravstveni primernosti veganske diete in nezdravosti vsejede diete (statistike debelosti).
  • Sklicevanje na okoljevarstvene argumente.
  • Poudarjanje svobode vesti in pravice do lastnega prepričanja.
  • Poudarjanje diskriminacije, civilnih pravic in vloge države – ankete o stopnji diskriminacije veganov.
  • Izobraževalna razsežnost veganskih opcij – učenje zdravih navad.
  • Kombinacija gibanja civilne družbe (visoka podpora peticiji) in podpore v parlamentu (lobiranje politikov naklonjenih veganstvu).
  • Podajanje predlogov, kako bi javne institucije lahko prešle finančne in organizacijeske ovire – izvajanje letnih anket, ki omogočajo boljše planiranje in s katerimi se zmanjšuje količina zavržene hrane.
  • Cena prehrane – veganski obroki so cenejši.
  • Pozitivna podpora s strani medijev (članki, oddaje).

Rezlutati, ki so se pokazali v letu 2018, medtem ko zakon še ni popolnoma implementiran v vseh javnih institucijah (npr. 49 % javnih šol v tem času še ni nudilo veganske možnosti), so precej vzpodbudni, saj je na univerzah delež postreženih veganskih obrokov 10 %, v bolnišnicah 14 % in v ustanovah, kjer nudijo socialne storitve, pa prav tako 10 %.

Govorili so tudi o označevanju veganske hrane in sodbi sodišča Evropske unije iz leta 2017, ki je prepovedala oglaševanje izdelkov, ki temeljijo na rastlinskih virih z »mlečnimi« poimenovanji (tudi če spredaj stoji pridevnik »rastlinski«, »veganski« ipd.), ki je razburila javnost, saj je bil s tem mlečni industriji podarjen monopol nad določenimi besedami, ki se navezujejo na prehrano[1]. Trenutno je podan tudi predlog Evropske komisije v sklopu prenove strategije kmetijske politike, da bi se prepovedala tudi uporaba besed za mesne izdelke (burger, čevap), ko pride do veganskih različic. Utemelitev sodbe in predlaganih ukrepov je izogibanje zmede potrošnikov, ko želijo kupiti živalski izdelek. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj pri poimenovanju živalskih izdelkov s pridevniki »naravni«, »rastlinski«, to ni sporno? Če se postavljajo zahteve po transparentnosti in jasnosti, potem bi to še posebej moralo veljati pri pridelavi živalskih izdelkov, še posebej pri vplivih, ki jih ima uporaba besed na dojemanje ljudi in ekonomske posledice za veganske proizvajalce.

Na nastalo situacijo poimenovanja veganskih izdelkov v Evropski uniji pa so se začeli že aktivno pripravljati v Nemčiji z novim projektom »Vexicon« – veganskim slovarjem.

Profesor dr. Jan Wirsam iz univerze v Berlinu je govoril o kmetijski poltiki Evropske unije, katere proračun je 60 miljard letno in ki je namenjena subvencijam v dveh stebrih:

  • subvencije na hektar zemljiške površine – 70 %,
  • subvencije za razvoj kmetijskih območij ekološkega in organskega kmetijstva – 30 %.

Razvoj v EU je šel od 50-ih in 60-ih, ko je bil cilj prehranska varnost (hrana za vse), preko 70-ih in 80-ih, ko je bilo hrane dovolj in je bil poudarek na izvozu v sedanje stanje, ko naj bi pudarjali predvsem kvaliteto hrane. Obenem pa skoraj 99 % živinorejske proizvodnje ni nadzorovane in ravno vsakoletne epidemije in izbruhi bolezni v živinoreji kažejo na to, da obstajajo nevarnosti glede kvalitete hrane. V EU skoraj nič denarja ne koristi ciljem, ki so pomembni za Evropejce in so neločljivo povezani s kmetijstvom: zdrava hrana, varstvo okolja, podnebje in biotska raznovrstnost ali ohranjanje malih in srednje velikih podjetij. Čeprav proračun Evropske unije narašča in se svari pred podnemnimi spremembami, politika Evropske unije s tem ni usklajena. Posebej se premalo pozornosti posveča pobijanju insketov, predvsem s pesticidi, in izgubi diverzitete rastlinja.

Več infrormacij: https://www.bund.net/service/publikationen/detail/publication/agraratlas-2019/

Pripravila: Monika Naumovski

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

———————————————

[1] Kar pa je povsem brez podlage. Kot zanimivost, v Veliki Britaniji se je beseda »burger« začela v 70-ih uporabljati tudi za veggi burgerje, medtem ko je npr. uporaba besedne zveze piščančji burger prišla šele kasneje.

Zadnji prispevki

Pripombe k Zakonu o podnebni politiki

Oddali smo pripombe k Zakonu o podnebni politiki, ki je bil v javni obravnavi do 12. oktobra 2019. Ministrstvo za okolje in prostor,...

PRAVICA DO MOŽNOSTI VEGANSKEGA OBROKA V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH

VEGANSTVO je Svet Evrope, vodilna organizacija za spoštovanje človekovih pravic v Evropi, potrdil kot pomembno, resno in koherentno prepričanje. Po Ustavi Republike...

DRUGI JAVNI SHOD »ZAŠČITIMO ZVERI«

Ker se po prvem protestu “Ne ubijaj! Sobivaj! Protestiraj!”, ki je potekal v Ljubljani 31. avgusta 2019, v ravnanju državnih organov ni...

Srečanje za naravo in živali na kmetiji »Za naravo«

Na kmetiji „Za naravo“ se vsako leto zberemo posamezniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, da bi pomagali naravi, živalim in rastlinam. Letos...

Nujni poziv Vladi Republike Slovenije

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice podpira Nujni poziv vladi v zvezi s podnebno krizo podpira. Podnebne spremembe ogrožajo naš planet...

SHOD ZA DAN ŽIVALI 2019

Slovensko vegansko društvo v petek, 4. oktobra 2019, na svetovni dan živali, vabi na SHOD ZA DAN ŽIVALI 2019. Shod bo potekal...