Pobuda za prepoved lova na polhe ter kakršnegakoli ubijanja polhov

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je vladi RS vložilo spodnjo pobudo za prepoved lova na polhe ter kakršnegakoli ubijanja polhov.

Zadeva: pobuda za prepoved lova na polhe ter kakršnegakoli ubijanja polhov

Spoštovani!

Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. Pooblastilo prilagam.

Vlada je v septembru 2004 sprejela Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob. S to uredbo je med drugim določila, da spada navadni polh (Glis glis L.) med divjad, ki se jo sme loviti, lovna doba pa je od 1. oktobra do 30. novembra. Polha se lahko po omenjeni uredbi lovi s pastjo dvigalko.

Lov na polha je trenutno v polnem teku. Po mnenju mnogih pri lovu na polhe mnogokrat ne gre za lov kot tak, temveč gre za neke vrste veselico, kjer se zbere mnogi ljudi, ki nastavijo pasti za polhe, jih praznijo, pri vsem tem pa se zabavajo. V eni noči je mnogokrat pobitih večje število polhov. Organizirajo se torej nekakšne polharske noči, na katerih se zbere večje število ljudi in kjer mnogi zadovoljujejo svojo slo po ubijanju živih bitij. Pri vsem tem gre dostikrat za pravo norjenje ljudi, gre pa tudi za tradicijo, ki se ohranja in prenasa iz roda v rod. 

Znano je, da se polhi letos v Kočevskem rogu niso razmnoževali. Razlog je v tem, da bukev ni plodila in da zato ne bo ugodnih razmer za življenje in preživetje novega roda mladičev polhov. Dr. Boris Kryštufek iz slovenskega prirodoslovnega muzeja, ki s skupino ljubiteljskih sodelavcev polharjev že sedmo leto sistematično spremlja dogajanja med “navadnimi” polhi na dveh območjih bukovih gozdov v Kočevskem rogu, ugotavlja, da se polh tu razmnožuje samo v letih, ko plodi bukev. Znano je, da bukev plodi občasno, v nepredvidljivih razmikih, takrat, kadar plodi, pa plodi izredno obilno. V vmesnih obdobjih rodi zelo malo ali pa sploh nič. Polh je takrat za uspešno prezimovanje zelo verjetno odvisen od žira. “V sedmih letih sta bili pri polhih dve razmnoževalni vrzeli, v enem letu pa je bilo razmnoževanje zelo šibko,” pravi na podlagi sistematičnih opazovanj na šestih hektarjih opazovalne površine dr. Kryštufek. Na opazovalnih površinah je okoli 80 gnezdilnic, ki jih redno vsak mesec pregledujejo. Polhe tetovirajo in jih potem spremljajo. Ena izmed zanimivih podrobnosti sedemletnih opazovanj je spoznanje, da so polhi v letih razmnoževanja dejavni že zelo zgodaj, kar pomeni, da iz svojih prezimovališč prihajajo že maja, v letih, ko se ne razmnožujejo, pa še ne. V letih razmnoževanja ostanejo dejavni do oktobra, v letu brez razmnoževanja pa samo do septembra. V letu, ko ni razmnoževanja, ko bukev ne plodi, ko ni hrane, so dejavni torej zelo kratek čas oziroma je samo del populacije v takšnem obdobju zares dejaven (povzeto iz teksta oz. članka Jaka Koprivca Polh, slovenski požeruh, posebnež in zaspanec – Slovenska posebnost ni imela mladih, ki je bil objavljen v časopisu Dnevnik). 

Iz dognanj dr. Kryštufeka je jasno razvidno, da narava sama poskrbi za število živali določene vrste, ki lahko preživi v nekem habitatu. Tako je pri polhu jasno, da v kolikor ni hrane v zadostni količini, se polhi ne razmnožujejo. To pa pomeni, da se njihovo število v določenem letu ne povečuje. Torej narava sama poskrbi za naravno ravnovesje glede polhov, s tem, ko se število samo po sebi oz. po naravnih zakonitostih, prilagaja zmožnosti okolja. To pa med drugim tudi pomeni, da lov na polhe v nobenem primeru ni potreben. Za naravno ravnovesje, kot že rečeno, poskrbi narava sama. 

Lov na polhe v letu 2005, ko ni bilo razmnoževanja teh živali, pomeni zato grob in nezakonit poseg v populacijo polha, gre za porušitev naravnega ravnovesja, saj bo lov v letu 2005 uničil oz. dodobra omajal številčno strukturo polha na področjih, kjer ta živi. To pa je v nasprotju z ustavo in Zakonom o ohranjanju narave. Po ustavi se mora namreč ohranjati naravno ravnovesje oz. naravno bogastvo, po omenjenem zakonu pa morajo vse osebe skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ta pa se ohranja z ohranjanjem naravnega ravnovesja. Ni si mogoče zamisliti kakšne negativne posledice bo v naravi imelo ljudsko norenje, človeška sla po morjenju živih bitij in pobijanje nedolžnih polhov, živih bitij, ki imajo pravico do življenja tako kot ljudje. 

Pri vsem tem je potrebno tudi navesti, da je dolžnost države in seveda s tem tudi državljanov (5. člen ustave), da ohranjajo naravno bogastvo, polhi pa vsekakor spadajo po naravno bogastvo. Lov na polha in s tem povezano norenje in veseljačenje oz. uživanje pri trpljenju in umiranju živih bitij, pa ni ohranjanje naravnega bogastva, temveč njegovo uničevanje. Po ustavi je protiustavno tudi vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da je vlada dovolila lov na polha pomeni neke vrste spodbujanje k nasilju, saj vsako živo bitje, ki umre nenaravne smrti, ob tem bolj ali manj trpi, smrt pa je povzročena z nasiljem. Lov na polha ne more spadati h kulturnemu in civilizacijskemu razvoju, h kateremu mora po ustavi težiti država, s tem pa tudi vlada, saj pobijanje živih bitij oz. morjenje polhov, ne more spadati v kulturo, temveč je to dejanje, ki spada v neke prejšnje čase, mogoče kameno dobo. Lov na polha je tudi nepotreben, saj ni potreben za preživljanje ljudi, kajti na voljo je mnogo drugih nespornih načinov za pridobivanje hrane. Kot vsako meso, je tudi meso polhov, rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Ker je ubijanje polhov nepotrebno, se to šteje kot mučenje živali v smislu 4. člena Zakona o zaščiti živali.

Lov na polha je tako protiustaven, nezakonit, neetičen in nepotreben. Morjenje živih bitij – polhov ne spada več v današnji čas, temveč v muzej. 

Na podlagi navedenega zato predlagam, da Vlada Republike Slovenije prepove lov na polha in vsakršno njegovo ubijanje ter v tem smislu tudi spremeni Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob.

Ta pobuda ima status peticije v smislu 45. člena ustave.

Za ugodno rešitev pobude se v imenu mnogih prijateljev živali, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z nedolžnimi polhi in drugimi živimi bitji, že vnaprej zahvaljujem. 

Lep pozdrav.

Varuh pravic živali