Protest proti poboju divjih prašičev v ZRN

Varuh pravic živali je dne 9. januarja 2005 poslal na Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije protest proti poboju divjih prašičev.

Zadeva: predvideni poboj živali – divjih prašičev

Spoštovani!

Kot varuh pravic živali se borim za dobrobit vseh živali in to ne samo v Sloveniji temveč kjerkoli v svetu. 

Zvedel sem, da se v Nemčiji, in sicer na področju Würzburga, pripravlja velik poboj divjih živali. Gre za poboj divjih prašičev, ki živijo na posestvu Greussenheim v bližini Würzburga. Gre za področje, ki spada v pod okrilje Gabrielinega sklada. 

Kot varuhu pravic živali mi je znan projekt Gabrielinega sklada. Gre za obsežna področja gozdov in polj, kjer se urejajo površine, na katerih bodo lahko divje živali živele tako, kot jim to po naravnem redu pripada. Torej, brez strahu, da bi jih kdo lovil, mučil, ubijal ali kako drugače škodoval. 

Glede na izjemen pomen Gabrielinega sklada za dobrobit živali, in ne samo njih, temveč celotne narave in posebno še ljudi, in to ne samo v okviru Nemčije, temveč v svetovnih razmerah, me je zelo neprijetno presenetila novica, kot že navedeno, o nameravanem poboju večjega števila divjih prašičev iz omenjenega področja. Vsak mesec do 30.6.2005 naj bi se pobilo 18 divjih svinj, vse pod pretvezo, da jih je preveč na tem področju in da povzročajo škodo ter da obstaja nevarnost prašičje kuge, pod grožnjo plačila visokega denarnega zneska v primeru neizpolnitve obveznosti. 

Zoper navedeno odločitev, ki jo je sprejela Svobodna država Bavarska po svojem organu Landratsamt iz Würzburga (št. 13.1.750-2004 z dne 24.11.2004) v zvezi z odločitvijo Bavarskega upravnega sodišča z dne 22.12.2004, št. W 6 S 04.1496 ostro protestiram. 

Skrajno neeetično in nemoralno je poseči s pobojem živih bitij v področja Gabrielinega sklada, na področja, kjer živali vedno bolj pridobivajo zaupanje v človeka, na področja, kjer se trudoma zopet vzpostavlja enost med ljudmi in živalmi, na področja, ki so lahko vzor vsem v Nemčiji in širše. Projekt Gabrielinega sklada bi nemška država lahko vzela kot vzorčni projekt za ohranjanje narave oz. za ponovno vzpostavitev poteka naravnih procesov v okolju. Že dolgo je znano, da je lov škodljiv, da ruši naravno ravnovesje in da služi samo zadovoljevanju lovske sle. Že dolgo je tudi znano, da narava sama poskrbi za naravno ravnovesje in posegi človeka niso potrebno. Nasprotno, posegi človeka samo poslabšajo stvari. To je sedaj že na veliko vidno. Uničena narava, podnebne spremembe in podobno.

Razlogi za sporno odločitev me kot varuha, še manj pa kot odvetnika, ki se tudi ukvarjam z upravnim pravom, niso prepričali. Navedbe o škodi, ki naj bi jo povzročile divje svinje in nevarnost prašičje kuge, so, kot je to razvidno iz odločitve upravnega sodišča, zgolj pavšalne. Pavšalne navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti, ne morejo biti podlaga za nobeno odločitev, ki jo sprejme kakšen državni organ v pravni državi, še posebej pa ne v Nemčiji, za katero je znano, da je ena izmed najbolj pravnih držav na svetu. V pravni državi morajo odločitve temeljiti na nespornem dokaznem gradivu, še posebej takrat, ko gre za vprašanje življenja in smrti. Ni pomembno, če gre v konkretnem primeru za življenja živali. Vsaka družba, ki temelji na osnovnih etičnih principih, mora varovati življenje živali enako kot življenje ljudi, kajti tudi živali so živa bitja in imajo pravico do življenja, ki jim pripada sama po sebi. Ni potrebno, da človek živalim podeljuje pravice, te jim pripadajo same po sebi, človek jih naj samo spoštuje, varuje in seveda protokolira, da pridejo v zavesti tistih, ki so nanje pozabili. Zato me kot odvetnika zelo čudi, da lahko nemški državni organi izdajajo takšne sporne, na pavšalnih navedbah stoječe odločitve. Zato se tudi v celoti pridružujem navedbam pooblaščencev tožnika dr. Leuza odvetnikov Sailerja in Hetzla.

Znano mi je tudi, da se zoper Gabrielin sklad v Nemčiji vodi gonja, da se želi ta projekt tako ali drugače uničiti. Menim, da je ta sporni ukrep nemških oblasti usmerjen ravno v to: uničiti za živali nastajajoče “kraljestvo miru”. V omenjeni gonji sodelujejo tudi mediji in cerkev. Zvedel sem, da je bil v helikopterju, ki je vršil pregled spornega področja, tudi cerkveni dostojanstvenik. Vse to me vedno bolj utrjuje v prepričanju, da je nemška država zlorabljena s strani cerkve in jo ta uporablja kot svoje orožje zoper drugače misleče oz. drugače delujoče. Upam, da bodo vodilni funkcionarji v nemški državi čimprej spregledali to dejstvo in pred cerkveno gonjo zaščitili svoje prebivalce, kar jim je tudi dolžnost.

Moram pa še priznati, da me odrejeni pokol nedožnih živih bitij hitro spomni tudi na drugo svetovno vojno in grozodejstva, ki so so se takrat dogajala in v katerih je imela nemška država zelo veliko vlogo, predvsem v negativnem smislu. V kolikor bi nemški sodni organi dopustili pokol na omenjenih področjih Gabrielinega sklada, bi bilo lahko to mogoče razumeti kot ponoven izbruh nasilja in zločinov, ki jih je nemški narod že zagrešil. Kdo si to želi?

Prepričan sem, da do pokola živih bitij ne bo prišlo, kajti za to ne more biti nobenega opravičila. Prepričan sem tudi, da bodo nemški državni organi spoznali svojo zmoto in sporno odločitev razveljavili. Kljub temu pa bom pozorno spremljal dogajanje okoli te zadeve in obveščal slovensko javnost o vsem negativnem, ki bo eventuelno sledilo kot posledica odločitve nemških državnih organov.

Lep pozdrav.
Varuh pravic živali

PS: Veliki ljudje in misleci so vedno govorili, da se moralni razvoj nekega naroda meri po tem, kako se obnaša do živali.