Poskusi na živalih

Akcije varuha pravic živali na temo poskusov na živalih:

Peticija proti poskusih na živalih v okviru Univerze v Ljubljani

Varuh pravic živali je dne 24. marca 2005 poslal rektorju Univerze v Ljubljani prof. dr. Jožetu Mencingerju spodnjo peticijo proti poskusih na živalih v okviru Univerze v Ljubljani.


Zadeva: Poskusi na živalih – protest in peticija v smislu 45. člena ustave RS
Zveza: Vaš dopis z dne 3.2.2005, št. 1001-07 (05-JM-tp)

Spoštovani!

1. Zahvaljujem se Vam za podatke o tem, kje v okviru Univerze v Ljubljani delajo poskuse na živalih in kakšno je število uporabljenih živali v ta namen. 

Iz podatkov je razvidno, da se poskusi na živalih izvajajo na petih fakultetah in da je v teh poskusih uporabljeno kar okoli 6.000 živali.

Kot varuh pravic živali, ki v tej zadevi zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 32, 3232 Ponikva (kopija pooblastila se prilaga) najodločneje protestiram proti temu, da se v okviru javnega zavoda Univerza v Ljubljani, torej zavoda, ki je financiran s strani davkovplačevalcev, izvajajo poskusi na živalih, ki pomenijo nekaj skrajno grozljivega in neetičnega. Čeprav so poskusi na živalih v osnovi dovoljeni z zakonom, pa so po drugi strani v nasprotju s slovensko ustavo, kar bom sicer podrobneje obrazložil v nadaljevanju.

»Znanost brez vesti je pogubljenje duše«. (francoski zdravnik in pesnik Francois Rabelais)

Po slov. ustavi je sicer zagotovljena svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja (59. člen), vendar pa menim, da se ta svoboda ne more izvajati na račun življenja živali. Življenje kot tako je najvišja dobrina in mora biti absolutno varovana. To je ustavodajalec eksplicitno naredil za življenje ljudi, saj 17. člen ustave določa, da je človekovo življenje nedotakljivo. Vendar pa ustavodajalec ni pozabil na živali in je tudi njihovo življenje zavaroval, sicer ne eksplicitno, kot je to naredil pri življenju ljudi, temveč je to zavarovanje skrito v raznih ustavnih določbah (5., 63. in 72. člen).

V nadaljevanju obrazlagam ustavne oz.druge določbe, v nasprotju s katerimi so poskusi na živalih:
– 72. člen ustave med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače, prostoživeče živali ali kakšne druge živali. Kajti, če bi bilo mučenje dovoljeno, ni potrebna zaščita pred mučenjem in poseben zakon, ki bi določal varstvo pred mučenjem, ni potreben. Po slovarju slov. knjižnega jezika (SSKJ) pomeni mučenje povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje. Ker se pri poskusih na živalih večini primerov povzroča živalim telesno in duševno neugodje, v zelo velikem številu pa celo grozljivo trpljenje, je jasno, da gre pri poskusih na živalih za mučenje in so tako ti poskusi v nasprotju z ustavo. Pravna država lahko z nesmiselno pravno akrobatiko sicer proglasi v pravnem smislu mučenje za nemučenje, vendar pa ne more spremeniti dejanskega stanja. To pa je, da gre pri poskusih za živalih za trpljenje in v velikem številu primerov za grozljivo mučenje, nato pa še za nenaravno smrt. Torej mučenje ni odvisno od tega, ali je neko ravnanje pravno opredeljeno kot mučenje ali ne, temveč kaj se v resnici dogaja z živalmi. To pa so grozote. Nekaj izmed teh grozot: Živali znanstveno zastrupijo, zmečkajo, poparijo, strokovno v njih izzovejo bolezni, okužijo jih s tumorji, jih obsevajo. Živalim odstranijo možgane, mesece dolgo so vpete v aparaturah, obdelujejo jih z elektrošoki. V oči jim kapljajo kemične substance, prerežejo jim hrbtenjačo, operirajo jih pri polni zavesti, povezujejo jim gobčke, da ne morejo več kričati, živim živalim odpirajo trebuhe, itd. In nekaj načinov mučenja v medicini: draženje razgaljenih živčnih mest v možganih neomamljenih živali s kemikalijami in z električnim tokom; dve ali več živali sešijejo skupaj, temu sledi pohabljanje, zastrupljanje, presajanje organov in delov teles. Ali mnogi zdravniki, ki tako ravnodušno in brezvestno ravnajo proti življenju, nato v belih zdravniških haljah pomagajo pomoči potrebnim ljudem? Če je odgovor da, je to skrajno absurdno. Ali se vse to dogaja v Sloveniji oz. na Univerzi v Ljubljani ali kje drugje, ni bistveno. Zato je zakonska določba (zadnji odstavek 21. člena Zakona o zaščiti živali – ZZZiv), da se šteje izvajanje poskusov na živalih v nasprotju s ZZZiv, ki je storjeno naklepno, za mučenje živali, popolni nesmisel in nelogično. Kot že navedeno, s pravno akrobatiko ni mogoče dejanskega mučenja spremeniti v nemučenje. Živali trpijo ne glede na to, kaj piše v zakonu. Vsega tega tudi ne more spremeniti zakonska definicija mučenja živali (4. člen ZZZiv), ki med drugim kot mučenje živali smatra vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj trajajoče ali ponavljajoče trpljenje. Napaka te definicije je uporaba pojmov hujša (poškodba) in dalj trajajoče ali ponavljajoče (trpljenje), saj SSKJ teh pojmov ne vsebuje v svoji definiciji, zaradi česar v bistvu ni mogoče uporabljati zakonske definicije, ker odstopa od splošno sprejete in uporabljane. 
Po drugi strani pa se v smislu načela pravne države (2. člen ustave) kot mučenje živali smatra tudi vsaka nepotrebna smrt živali. To načelo je sprejel tudi veljavni Zakon o zaščiti živali, ko v 4. členu določa, da je mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Ker gre pri poskusih na živalih, če se živali v okviru poskusov ali po poskusu usmrtijo, za nepotrebne smrti, kar bo obrazloženo v nadaljevanju, so poskusi na živalih v tem pogledu v nasprotju tudi z 2. členom ustave.
– V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Živali so kot živa bitja del naravnega bogastva in zato mora država poskrbeti za njihovo ohranitev. S poskusi na živalih in posledičnem uničenju živali, pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč zmanjšuje. Naloga vseh državnih organov in javnih institucij je, da delujejo po ustavi in jo spoštujejo, zato poskusi na živalih ne bi smeli biti dovoljeni, kajti s poskusi na živalih in dejanji, ki izvirajo iz tega (mučenje in ubijanje živali) se število živali zmanjšuje in tako siromaši naravno bogastvo oz. ga zmanjšuje. 
– V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država preko poskusov na živalih dopušča mučenje in tudi namerno pobijanje živali, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja lahko pride samo s pozitivnimi in ne negativnimi dejanji, katerega posledica je pobijanje živih bitij. Vsak vnos mučenja in pobijanja živih bitij v družbo ovira skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Mučenje in pobijanje živih bitij preko poskusov na živalih državi Sloveniji jemlje kredibilnost. V kulturo ne more spadati mučenje in ubijanje živih bitij, torej niti ne mučenje in ubijanje živali.
– 63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država s poskusi na živalih posledično dovoljuje mučenje in pobijanje živali pomeni spodbujanje k nasilju, saj je mučenje in pobijanje živali nasilje. 
Navedene ustavne določbe torej varujejo življenje živali in so zato poskusi na živalih v nasprotju s temi določbami.

2. Poskusi na živalih so tudi nepotrebni, saj jih je mogoče nadomestiti z alternativnimi metodami, po drugi strani pa rezultati dobljeni na živalih, niso prenosljivi na človeka. O tem je veliko dokazov. Glede na poskuse na podganah, bi moral biti »contergan” za človeka neškodljiv, vendar pa je kriv za 10.000 pohabljenih otrok. Po drugi strani bi moral biti aspirin prepovedan, če bi ga preizkusili na živalih, kar velja tudi za peniclin, saj ta deluje smrtno na zajce in morske prašičke. Zanimiva je naslednja izjava nekega nemškega profesorja: “Vsak resen znanstvenik bo oporekal temu, da se lahko podatki, pridobljeni s poskusi na živalih, z gotovostjo prenesejo na človeka”. «Današnje raziskave rakavih obolenj so najbolj sramotno in žalostno poglavje tega stoletja, saj je človek eksperimentiral že z več kot 300.000 snovmi. 6.000 zdravil za rakava obolenja so uspešno preizkusili na živalih – toda pri človeku so vsa odpovedala.« (H.Stiller).

3. Komu služijo poskusi na živalih? “Radovednost, komercialni dobiček in častilakomnost so za večino edini razlog za poskuse na živalih”, je izjavil profesor Reyder iz Oxforda. Mnogi deli industrije so zgrajeni na osnovi okrutnega mučenja in ubijanja živali. Njihov edini motiv obstoja je dobiček, temu podredijo vse. Še življenje, ne samo živali, tudi ljudi. Govorijo o dobrobiti človeštva, vendar pa se do dobrobiti ne more priti z zločini, kajti mučenje živali je zlo. Živali niso stvar za poskuse, temveč so živa bitja, ki imajo pravico do življenja primerno njihovi vrsti. Številna napredovanja v znanosti so kupljena s krvjo živali, kar velja tudi za mnoge doktorate. Pri pouku na mnogih šolah je običajno, da študentje opravljajo žalostne in mučne eksperimente. Profesor Laurent iz Pariza je vivisekcijo označil kot “šolo sadizma”. 

4. Več o nesmislu poskusov na živalih tudi v priloženem tekstu dr. Christiana Sailerja, glavnega tožnika pri mednarodnem sodišču za pravice živali v Ženevi: Eksperimenti na živalih – »Najhujši vseh zločinov«.

5. Dr. Walter Schmidt iz združenja zdravnikov proti poskusom na živalih piše: »V najbolj temačnem srednjem veku niso počenjali na ljudeh takšnih grozovitosti, kot jih danes počenjajo na živalih širom po svetu, noben eksperimentator ne more teh filmsko podprtih zločinov zanikati.«

6. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je zlato pravilo. Mogoče ga je uporabiti tudi v okviru poskusov na živalih. Kdo od izvajalcev poskusov si želi biti na mestu poskusne živali in da mu npr. vlivajo v oči jedke tekočine, dokler ne bodo oslepel ali pa, da mu vstavijo jeklene sonde v možgane ali da mu vbrizgajo kemične snovi v telo, da vidijo, kako delujejo strupi in podobno. 

7. »Zelo verjetno je, da bodo poskuse na živalih uvrstili v najbolj črno poglavje v zgodovini medicine,« meni profesor Gessell iz Univerze v Michigenu. 
Sam pa pravim, da je zelo verjetno je, da bodo poskuse na živalih uvrstili v najbolj črno poglavje v zgodovini človeštva.

Na podlagi vsega navedenega
Vas, spoštovani g. Mencinger, kot rektorja Univerze v Ljubljani pozivam, da storite vse, kar je v Vaši moči, da se bodo na Univerzi v Ljubljani čim prej, po možnosti pa takoj,
končali nesmiselni, grozljivi in protiustavni poskusi na živalih.

Varuh pravic živali

Protest proti mučenju psov na Veterinarski fakulteti v Zagrebu

Varuh pravic živali je dne 31. julija 2005 poslal Veterinarski fakulteti v Zagrebu spodnji protest proti mučenju psov na njihovi fakulteti.


Zadeva: protest

Spoštovani!

Pišem vam v imenu Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Pooblastilo prilagam.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, ki je registrirano v Sloveniji, se bori za boljši položaj živali ter za uveljavitev pravic živali v Ustavi Republike Slovenije in v praksi tako, da bi lahko živali živele življenje, ki je primerno njihovi vrsti, svobodno in v miru ter brez strahu, da jih bo kdo preganjal, mučil ali ubil. Društvo si prizadeva za zaščito živali na vseh področjih družbenega življenja.

V častniku Delo (15.7.2005) je bil objavljen članek Pasji kostolomilci. V njem je bilo zapisano, da bodo na 43 psih, uvoženih iz Italije, testirali zdravilo za hitrejše zaraščanje kosti. Živalim naj bi namerno lomili kosti, potem bi se spremljalo njihovo zaraščanje, po treh mesecih pa bi jih pobili. Navedeno naj bi se dogajalo na vaši fakulteti. V članku še piše, da naj bi živali živele v neznosnih razmerah: zaprte so v ozkih kletkah, v lastnih iztrebkih, brez stikov z drugimi živalmi in ljudmi in brez dnevnih sprehodov. Psi zaradi ujetništva, stresa in nezmožnosti gibanja nenehno lajajo, cvilijo in butajo ob rešetke. 

V imenu Društva za osvoboditev živali in njihove pravice protestiram proti takšnemu ravnanju vaše fakultete, če so navedbe v omenjenem članku točne. Menim, da bi se lahko škodljive ali druge posledice zdravila za hitrejše zaraščanje kosti ugotavljale tudi kako drugače oz. z drugimi znanstvenimi metodami (računalniške simulacije in podobno). Zato tudi menim, da so poskusi na psih beagle neetični in vprašanje je tudi, ali so v skladu z Zakonom o dobrobiti životinja, ne glede na to, če je bilo izdano dovoljenje za te poskuse. 

Na podlagi navedenega vam predlagam, da s spornimi poskusi na živalih takoj prenehate in za dosego cilja uporabite druge znanstvene metode.

Lep pozdrav.
Varuh pravic živali