Domov Članki ALI JE POMEMBNO, NA KAKŠEN NAČIN JE HRANA PRIDELANA?

ALI JE POMEMBNO, NA KAKŠEN NAČIN JE HRANA PRIDELANA?

Potrošniki ne vedo, da je danes skoraj vsa hrana pridelana s pomočjo umetnih sredstev, ki so pogubna za naše zdravje, okolje in družbo kot celoto. 

Hrana je zagotovo eden izmed temeljev našega življenja. Jemo vsak dan, in to večkrat. Običajno razmišljamo o hrani takrat, ko pride na naše krožnike, toda bistvo se dogaja že prej. Kot smo že slišali, je danes tako, da je kmetijstvo ena izmed najbolj uničujočih dejavnosti za živali in naravo ter posredno za ljudi. Pregloboko obdelovanje tal, gnojenje in škropljenje z umetnimi sredstvi ter spravilo pridelka s težkimi stroji so le nekateri sporni postopki pridelave naše hrane. Potrošniki ne vedo, da je danes skoraj vsa hrana pridelana s pomočjo umetnih sredstev, ki so pogubna za naše zdravje, okolje in družbo kot celoto ter da je njihov vpliv resnejši, kot je bilo mišljeno. So spregledano gonilo mnogih kroničnih bolezni in izumiranja živih bitij. Tudi pridelava rastlinske hrane neposredno za ljudi lahko povzroča škodo in ubijanje živali, vse od priprave tal za setev do spravila pridelka. Ne glede na to, ali se prehranjujemo rastlinsko ali vsejedo, bi bilo dobro, da se zanimamo, kako se prideluje in predeluje naša hrana. Zakoni ne predpisujejo, da bi morala biti tako proizvedena hrana ustrezno označena, prav tako v šoli o tej tematiki nismo poučeni celostno. Zato je nadvse dobro, če se o prehrani in načinu pridelave poučimo sami. Le tako lahko postanemo osveščeni ter poiščemo alternative, ki jih na srečo še imamo. Vsa hrana na poljih in v nasadih ni pridelana enako in se zato pomembno razlikuje.

Uničujoče pridelovanje hrane se dogaja na skoraj vseh kmetijskih zemljiščih pri nas in v svetu. Imenuje se konvencionalno kmetijstvo in je v Republiki Sloveniji zakonsko opredeljeno. Prav tako poznamo ekološko kmetijstvo, ki se od prejšnjega pomembno razlikuje v tem, da so prepovedani pesticidi in umetna gnojila. Ekološko kmetijstvo je lahko brez živinoreje, vendar je večinoma povezano tudi z rejo koristnih domačih živali za zakol. Če smo natančni, hitro ugotovimo, da vsaka živinoreja obremenjuje okolje z raznimi odpadnimi snovmi. Poznamo torej tudi rastlinsko usmerjeno (ali vegansko) ekološko kmetijstvo, kjer ni reje živali, ni rabe njihovih iztrebkov ali drugih stranskih snovi pri pridelavi in predelavi hrane. V svetu in pri nas poznamo kar nekaj tovrstnih usmeritev, in sicer »Stockfree Vegan Organic« in »Biocyclic Vegan Agriculture«, za katera so predpisani standardi in obstaja možnost pridobitve certifikata. Iz Nemčije, kjer skupina kmetovalcev tako deluje od leta 1983 na približno tisoč hektarjih kmetijskih površin, poznamo še »Der vegane Friedfertige Landbau« oz. miroljubno kmetijstvo. Nobeno kmetovanje ni popolnoma naravno, kljub temu pa je rastlinsko ekološko kmetijstvo najmanj obremenjujoče za okolje. Način kmetovanja v miroljubnem kmetijstvu pa smatramo lahko za najbolj spoštljivo do živali in narave ter posredno do ljudi.

 

Katere so prednosti rastlinsko usmerjenega ekološkega kmetijstva?

Hrana ima višjo notranjo vrednost. Za primer vzemimo dva paradižnika. Gre za isto sorto, med seboj se razlikujeta le v načinu pridelave in okolju, po izgledu pa sta paradižnika približno enaka. Prvi prihaja iz ekološkega kmetijstva, drugi iz konvencionalnega. In kje je razlika? Paradižnik iz ekološke pridelave ima v primerjavi s paradižnikom iz konvencionlne pridelave:

  • 20-40 % (v nekaterih primerih do 69 %) večjo vsebnost polifenolnih snovi, zdravilnih antioksidantov,       
  • višjo vsebnost nekaterih vitaminov in mineralov,
  •  40-60 % manjšo vsebnost težke kovine kadmija.

To je ugotovila analiza rezultatov preko tristo preverjenih znanstvenih člankov, ki so primerjali notranje vrednosti različnih rastlinskih produktov (1). Ste vedeli, da se lahko razlikujeta dva na videz enaka paradižnika v svoji hranilni vrednosti za več kot polovico? Ali to pomeni, da se bomo prehranili enakovredno z nakupom polovico manjše količine ekološko pridelanega paradižnika? Se splača kupovati ekološko? Bistvo je očem skrito. Večja vsebnost snovi pomeni tudi tiste, ki dajo hrani okus (2).

Že Hipokrat, oče medicine, je dejal: »Hrana naj bo vaše zdravilo oz. zdravilo naj bo vaša hrana.« Višja notranja vrednost hrane pomeni tudi več snovi za delovanje telesa in misli – boljše počutje in izgled, več energije, lažje spopadanje z izzivi, (študijskimi) obveznostmi, težje je zapasti v depresijo itd. Hrana ni le živilo, ki nas nahrani fizično, ampak nas podpira tudi mentalno. Takšna hrana ne škoduje našemu zdravju in počutju, saj se v gojenih rastlinah ne kopičijo ostanki umetnih snovi. Raziskava Evropskega parlamenta je pokazala, da se v veliki meri izognemo tveganju za zdravje, nastanku različnih bolezni, alergij in debelosti, če v prehrani prednjači rastlinska hrana iz ekološkega kmetovanja (3, 4). Prehranjujemo se večkrat dnevno, a pozabimo, da ima posledično hrana vpliv na naše zdravje in počutje. Hrana je lahko bodisi najvarnejše in najmočnejše zdravilo bodisi najpočasnejša oblika zastrupljanja. Raziskovalci so ugotovili, da bi bilo z drugačnimi življenjskimi navadami možno preprečiti 70 % vseh prezgodnjih smrti oz. umiranja (5).

 

Pri pridelavi in predelavi v rastlinskem ekološkem kmetijstvu marsikaj ni dovoljeno.

Pesticidi (ali fitofarmacevtska sredstva) niso dovoljeni. Vzemimo oprijemljiv primer, snov v najbolj množično uporabljenih pesticidih, katere proizvodnja znaša 100 milijonov kilogramov letno. Morda ste že slišali za glifosat, ki ga proizvajajo tudi v Račah pri Mariboru (6). Glifosat, sprva registriran kot antibiotik, je vodotopen toksin, ki se povezuje z večjo pojavnostjo avtizma, multiple skleroze, alzheimerjeve bolezni, krvnega raka, raka jeter, raka urinarnega sistema, raka ščitnice, diabetesa in debelosti. Povzroča bolezni in deformacije novorojenih otrok, ki so poleg nosečnic še posebej občutljiva skupina (7). Ker je vodotopen, se prenaša v zrak, potuje z oblaki in dežuje na oddaljena mesta, uhaja v podtalnico. Po uradnih podatkih je znano, da je glifosat le eden izmed skoraj petsto kemično-sintetično pridobljenih aktivnih snovi, katerih uporaba je dovoljena v EU, ne le v kmetijstvu, temveč tudi v komunali, v industriji, na javnih mestih ter v gospodinjstvu. Na svetovnem tržišču jih najdemo še devetsto (8, 9). Najpogostejši ostanki pesticidov, najdeni v prehranjevalni verigi v EU, so dokazano rakotvorni, teratogeni, mutageni in povzročajo motnje v delovanju hormonskega sistema. Pesticidi v otrocih povzročajo razvojno nevrotoksičnost, zmanjšanje iQ, hiperaktivnost, slabšo koordinacijo gibov, depresije, avtizem in bipolarno motnjo (10). Zelenjava, sadje, žita in druga hrana, pridelana ob uporabi glifosata, ima dokazano pomanjkanje esencialnih aminokislin (gradnikov proteinov) in vsebuje njegove ostanke. Glifosat deluje kot blokada t. i. šikiminske metabolne poti v mikroorganizmih in rastlinah, po kateri se proizvedejo pomembne aminokisline, ki jih človek sam ne proizvaja. Te mora zaužiti s hrano, če želi ostati celostno zdrav (11). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije povzroča glifosat na ravni celic poškodbe genskega zapisa in oksidativni stres. Uvrstili so ga v kategorijo snovi, ki verjetno povzročajo raka (12).

 

Skica ilustrira šikiminsko metabolno pot na molekularnem nivoju, ki je v bistvu serija kemičnih reakcij, v katerih se praviloma spajata encim in ustrezni substrat. Vezava ustreznega substrata na encim pomeni nastanek aminokisline (na skici označeno z 2A). V primeru, da je v rastlini prisoten herbicid glifosat, se ta veže na encim in prepreči spajanje ustreznega substrata, zaradi česar ne nastane aminokislina, potrebna za našo prehrano (2B). To je le eden izmed mehanizmov motečega delovanja te aktivne snovi.

Ideja o potrebnosti pesticidov v kmetijstvu, da bi prehranili rastočo populacijo ljudi, je nenatančna in zavajajoča, poroča mednarodna organizacija Združenih narodov. Obtožuje sistemsko zanikanje škodljivosti pesticidov in agresivne ter neetične načine oglaševanja s strani podjetij, ki jih proizvajajo, saj je bilo ugotovljeno, da imajo te kemikalije pravzaprav katastrofalen učinek na okolje, naše zdravje in družbo kot celoto. Letno zaradi kratkoročne zastrupitve s pesticidi umre dvesto tisoč ljudi (13). Prebivalci Evropske unije (EU) izgubimo vsaj 13 milijonov iQ točk letno neposredno zaradi izpostavljenosti snovem pesticidov v hrani ali okolju, kar povzroči 140 milijard dolarjev stroškov v državah članicah EU, je ugotovila raziskava leta 2017, ki jo je naročil Evropski parlament. Nekateri pesticidi predstavljajo veliko večje tveganje, kot je bilo do zdaj razumljeno. Pri otrocih se izkazujejo poškodbe možganov in nazadovanje v psihološkem razvoju komaj leto po izpostavljenosti pesticidom. Otrokom mater, katerim so v telesu zaznali ostanke pesticidov v času nosečnosti, so do drugega leta starosti zaznali zaostanek v psihološkem razvoju, do sedmega leta pa nazadovanje (3, 4). Samostojen raziskovalec in okoljevarstvenik Anton Komat pravi, da je kemizacija okolja poglaviten vzrok raka v Sloveniji, kar se pripisuje tudi pesticidom, katerih posledice pa so v večini primerov zamolčane (14). Uporabljeni pesticidi na embalaži hrane niso označeni, kupec torej nikoli ne ve, za katere ostanke aktivnih snovi gre in količine le teh.

V ekološkem kmetovanju ni dovoljena uporaba umetnih gnojil, saj vsebujejo ostanke težkih kovin in radioaktivnih snovi. Pri predelavi in skladiščenju živil ni uporabe aditivov, kot so umetna barvila, sladila, ojačevalci okusov, umetni konzervansi itd. Prepovedana je tudi uporaba gensko spremenjenih rastlin ali sestavin (8).

 

Zakaj se hrana sploh prideluje s pomočjo nenaravnih snovi? Kdaj in zakaj se je to začelo?

Zdravnik Zack Bush iz Amerike, ki v zadnjih letih raziskuje to tematiko, pojasnjuje začetke uporabe agrokemije. Po drugi svetovni vojni so ostale zajetne zaloge nafte, ki so bile namenjene za poganjanje množične vojaške mehanizacije. Sočasno je bil odkrit postopek za proizvodnjo dušično-fosfornega umetnega mineralnega gnojila iz nafte. Podjetja so s spretnim oglaševanjem iznajdbo izkoristila kot poslovno priložnost in uporaba mineralnih gnojil se je izkazala kot revolucionarna za kmete. Rastline izgledajo bujnejše in bolj zelene, saj dušik in fosfor v njih to povzročita, a njuno obilje v tleh povzroči prehranjenost rastlin, zaradi česar te postanejo manj odporne na dolgi rok. Manj odporna rastlina je bolj dovzetna na razne pritiske iz okolja, tudi za bolezni in škodljivce, ki jo pričnejo zajedati. Nato so podjetja razvila pesticide za t. i. varstvo gojenih kultur in sledila je nova poslovna priložnost. Pesticidi ali fitofarmacevtska sredstva so umetne snovi ali mešanice le teh, ki se uporabljajo za varstvo rastlin. Herbicidi (proti plevelom), fungicidi (proti glivam) in insekticidi (proti žuželkam). Mineralna gnojila so prav tako umetna sredstva za dodajanje hranil za rastline. Tako so se kmetje ujeli v dobičkonosen začaran krog uporabe najprej mineralnih gnojil in nato še pesticidov ter postali od njih odvisni, saj so z vso agrokemijo skozi leta uničili netarčna živa bitja v tleh in nad tlemi, svoje pomočnike, ki izvajajo številne naravne procese. Začetek konvencionalnega načina z umetnimi gnojili in pesticidi je povzročil konec ekološkega, prvinskega kmetovanja, ki je obstajalo že tisočletja prej (40).

Si lahko mislite, da gre mimo rastline 99,9 % količine poškropljenega pesticida in zaide v tla, vodo, zrak in talno življenje, rastline, živali in nas ljudi? (15, 16).

V tleh se skriva na trilijone življenj, ki so večinoma nevidna za naše oči. Brez tega dovršenega mikro-sveta v tleh ne bi bilo življenja na Zemlji. Mikroskopsko majhne bakterije, glive, lišaji, alge, manjše in večje živali so kmetovi najboljši sodelavci. V tleh pridelujejo dragocen humus – hranila za rastline. Brez njih ne bi bilo nobenega sadeža, plodov, semen, cvetlic, travnikov ali gozdov (17). Talno življenje preskrbi rastline tudi z zdravilnimi snovmi. Če je zdrava in odporna rastlina, bo to lahko predala človeku. Konvencionalna, z umetnimi sredstvi pridelana hrana ima le kalorično vrednost in ne toliko hranilnih in zdravilnih snovi za našo prehrano. Ima manjše vsebnosti vitaminov, mineralov, antioksidantov ter potrebnih aminokislin, zraven tega pa vsebuje ostanke škodljivih agrokemičnih sredstev. Preko okolja ali hrane se uničevanje drobcenih bitij nadaljuje v prebavnem traktu človeka in živali, kjer podobno bivajo trilijoni mikroskopsko majhnih bakterij, gliv in praživali. Ti v 80 % oblikujejo imunski sistem človeka, saj proizvajajo za nas nujno potrebne vitamine, maščobne kisline ter druge snovi. Če se združba teh mikroorganizmov v prebavnem traktu spremeni oz. smo nekatere uničili, je to osnova za prej naštete bolezni. Več o prehrani, toksinih v okolju in povezanosti mikroorganizmov prebavnega trakta z zdravjem beremo v literaturi pod številko 18. Zack Bush pravi, da bi bila ukinitev uporabe umetnih škropiv v kmetijstvu in na drugih področjih največji dogodek za javno zdravje na svetu. Pričetek uporabe agrokemije, predvsem uporaba glifosata od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, časovno sovpada s pričetkom množičnega pojavljanja raka, diabetesa, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, avtoimunostnih bolezni, alergij in avtizma (11). V to skupino lahko prištejemo še glutensko intoleranco (celiakijo), ki jo je možno povezati z neravnovesjem bakterij prebavnega traka, kar se da v celoti pojasniti z učinki glifosata na le-te (19). Ostanki umetnih snovi so skriti strošek, ki ga na dolgi rok plačujemo z našim zdravjem in počutjem, zato cena hrane ni dobro osnovno merilo pri odločanju o prehrani. Skriti strošek gre prav tako na račun onesnaževanja in uničevanja naravnih virov, kot so voda, zrak, živost in rodovitnost tal, pestrost življenja. Od le teh je človek popolnoma odvisen. Ekološka živila so dolgoročno najcenejša. Tudi ta živila vsebujejo ostanke pesticidov zaradi splošne prisotnosti teh v okolju, vendar je koncentracija teh v njih v povprečju dvestokrat nižja kot v konvencionalnih (20).

 

Pomen rastlinsko usmerjenega ekološkega kmetovanja za okolje

Se nadaljuje v naslednji številki revije Osvoboditev živali (dec. 2019).

 

Avtor: Valentin Gorjanc,

univ. dipl. inž. kmetijstva in okolja

 

Viri in literatura:

1 Baranski M. in sod. 2014. Higher antioxidant and lower cadmium concentrations and lower incidence of pesticide residues in organically grown crops: a systematic literature review and meta-analyses. British Journal of Nutrition, 112, 5: 794–811 str.

2 Theuer R. C. 2019. Do organic fruits and vegetables taste better than conventional produce?

3 Grandjean P. 2019. Pub. health eff. of pest. exp., europarl.europa.eu.

4 Plantbasednews, 2017. 13 Million IQ Points Lost’ After Pesticide Exposure.

5 What the health. 2019. Facts. http://www.whatthehealthfilm.com/facts/.

6 Bradač B. 2017. Več bum efekta iz raške tovarne, Večer.

7 Leu A. 2014. The Myths of safe pesticides. Smith publicity, 168.

8 Robačer M. in sod. 2018. Eko gastronomija.

9 Ec.europa.eu. 2019. EU Pesticides database.

10 Guillette E.A. in sod. 1998. An anthropological approach to the evaluation of preschool children exposed to pesticides in Mexico.

11 Bush Z. 2018. Gmo, glifosate and gut health. RickRollPodcast.

12 Guyton K. 2015. Carcinogenicity of tetrachlorvinphos, parathion, malathion, diazinon, and glyphosate, The Lancet.

13 Org. združenih narodov. 2017. Report of the Special Rapporteur on the right to food.

14 Onaplus. 2019. Poglavitni vzrok raka je kemizacija okolja, Anton Komat.

15 Pimentel M. 2011. Small amounts of pesticides reaching target insects, Environment, Development and Sustainability.

16 Komat A. 2014. SI, KAR JEŠ! Publishwal.si

17 Društvo za Osvoboditev živali. 2018. Tla, na katerih živimo – neznani kozmos (dokumentarni film). Življenje v tleh in umiranje insektov – vzroki in njihov učinek, Youtube.

18 Singh M. M. in sod. 2017. Diet, Environmental Chemicals, and the Gut Microbiome, Oxford medicine.

19 Samsel A. in sod. 2013. Glyphosate, pathways to modern diseases II: Celiac sprue and gluten intolerance.

20 Inštitut za nutricistiko. 2019. Ekološka živila.

21 Pukšič M. 2018. Usodna napaka pri gnojenju rastlin, ki je pomenila konec eko pridelave in začetek konvencionalnega kmetovanja.

Zadnji prispevki

Peticija proti oglaševanju živil živalskega izvora je sedaj dostopna tukaj

Peticijo so podpisovali obiskovalci Vegafesta 17. avgusta 2019 in udeleženci pohoda za pravice živali 24. avgusta 2019. Odslej je dostopna...

Vabljeni na javni shod “Ne ubijaj! Sobivaj! Protestiraj!”, ki bo v soboto, 31. 8. 2019, ob 11. uri na Trgu republike v Ljubljani

Vljudno vas vabimo, da se v čim večjem številu udeležite javnega shoda "NE UBIJAJ! SOBIVAJ! PROTESTIRAJ!", ki bo v soboto, 31. 8....

Slovenija, talka živinorejcev?

»S čim Sindikat kmetov drži v šahu celo državo?«, javno sprašuje dolgoletna aktivistka na področju zaščite živali Jadranka Juras. Zakaj vlada ignorira...

KAR ZAHTEVAMO PREKO PRITOŽB, JE PREDVSEM SPOŠTOVANJE ZAKONODAJE

POGOVARJALI SMO SE Z MAG. MONIKO NAUMOVSKI, VARUHINJO PRAVIC ŽIVALI Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, ki je bilo ustanovljeno daljnega leta...

Anketo o diskriminaciji veganov lahko rešite tukaj

Pravna skupina Društva za osvoboditev živali in njihove pravice se ukvarja tudi s pravico do veganskega prepričanja. Več o tem lahko preberete...

ZANIKANJE V DEBATAH O VEGANSTVU. Kako naj se izognemo konfliktu, ne da bi s tem kršili svoja moralna načela?

Namen pričujočega besedila je pojasniti, zakaj se v debatah o veganstvu včasih odvije naslednji scenarij in kako se mu je smotrno izogniti,...