Domov Članki ALI SO VIRUSI IN BAKTERIJE NAŠI SOVRAŽNIKI? Kako okrepiti zdravje in imunski...

ALI SO VIRUSI IN BAKTERIJE NAŠI SOVRAŽNIKI? Kako okrepiti zdravje in imunski sistem ter preprečiti okužbe?

Besedilo: Jelena Dimitrijevič

Človeški organizem je zelo kompleksen ekosistem različnih organizmov. Tudi virusi in bakterije so del tega ekosistema.

»V biologiji definirajo virus kot zelo majhen patogen, desetkrat manjši od bakterij, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Poznanih je nekaj več kot 5.000 vrst virusov, ki lahko okužijo vse vrste organizmov, od arhej in bakterij do gliv, rastlin in živali. Mnogo virusov povzroča nalezljive bolezni, saj s svojim delovanjem negativno vplivajo na gostiteljske celice, ki se pred njimi branijo z različnimi imunskimi mehanizmi. Nekateri virusi pa gostitelju ne povzročajo vidne škode, zato se v njem razmnožujejo neopazno.«

Najbolj znani virusi so virusi ošpic, otroške paralize, malih koz, hepatitisa, rdečk, mumpsa, koz, gripe, meningitisa, pasastega zosterja, HPV in rotavirusi. Določeni znanstveniki imajo nekoliko drugačne definicije virusa. Dr. Stefan Lanka trdi, da bolezni ne povzročajo virusi. Glede na to, da termin virus prihaja iz latinske besede za strup, ki je najbrž soroden z besedo visha (starodavni jezik sanskrt), ki pomeni toksin ali strup, dr. Lanka povezuje viruse s toksini in ne s povzročitelji bolezni. Celice našega telesa otečejo in postanejo natrgane, če so izpostavljene strupenim substancam (težke kovine, toksična hrana, pesticidi, herbicidi, fungicidi, različne kemikalije itd.). Te simptome okoljskega zastrupljanja pa sodobni znanstveniki napačno označujejo kot različne bolezni, ki jih povzročajo virusi. Zadnje čase se veliko govori o povezavi virusov z eksosomi, ki jih bolne celice izločajo in tako signalizirajo okolici svoje stanje ter kličejo na pomoč. Celice izločajo eksosome v tkiva tudi, ko nas je strah, ob onesnaženju, pomanjkanju kisika in zastrupljanju vseh vrst.

»Bakterije (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti. Najdemo jih tako v zemlji, vodi in zraku kot v simbiozi z drugimi organizmi. Razmnožujejo se, kjer so ugodne življenjske razmere, npr. vlaga, količina hrane, pomanjkanje kisika ali ustrezna temperatura. Lahko povzročijo resne bolezni.« Določene bakterije so posebej trdožive, preživijo ekstremne temperature in tudi kemične napade.

Clostridium difficile, Staphylococcus aureus, Enterococcus faecalis so le nekatere smrtonosne bakterije, ki so pogosto odporne tudi na antibiotike. Campylobacter, Clostridium perfringens, E. coli, Listeria, Norovirusi, Salmonella, Bacillus cereus,
Clostridium botulinum, Hepatitis A, Shigella … so tudi bakterije in virusi, ki naj bi bili odgovorni za resne zdravstvene težave.

Ne glede na težave, ki se lahko razvijejo v povezavi z določenimi mikroorganizmi, je zelo pomembno razumeti, da brez simbiotičnega življenja s temi organizmi dejansko ne bi preživeli. Znotraj človeškega prebavnega trakta živi pester ekosistem, sestavljen iz približno 500 do 1000 bakterijskih vrst in iz skoraj 100-krat več genov, kot jih ima človeški genom. Ocenjeno je, da v našem črevesju prebiva kar 100 trilijonov mikroorganizmov, kar je desetkrat več, kot je naših telesnih celic. To pomeni, da je človeški organizem zelo zapleten sistem, sestavljen iz kar 90 odstotkov mikroorganizmov, le 10 odstotkov celic pa je celic našega telesa, tako da lahko rečemo, da smo le 10-% človek. Črevesna flora je »živi organ«, ni stalna, temveč se ves čas spreminja.

Pestrost bakterij je pod močnim vplivom prehrane, življenjskega okolja in higienskih standardov, infekcij, (ne)premišljenega jemanja antibiotikov (z antibiotiki namreč ne uničimo le škodljivih bakterij, temveč tudi koristne), pomanjkanja dojenja v zgodnjem otroštvu, stresa in genetske predispozicije. Bolj kot je mikroflora enolična, hitreje se postaramo in telo je bolj podvrženo okužbam in boleznim. Večino bakterij prejmemo ob porodu skozi porodni kanal, kasneje pa iz okolja. Rojstvo s carskim rezom ne omogoča naselitve z bakterijami, kot je to predvidela evolucija, temveč tako pride dojenček najprej v stik z mikrobi iz okolja. Dokazano je, da nenaselitev s prvotno mišljeno floro vodi v večje tveganje za pojav debelosti, astme, slabega imunskega sistema ter sindroma razdražljivega črevesja kasneje v življenju. Za dobro zdravje mikrobiote je zelo pomembno uživanje polnovrednih rastlinskih živil, bogatih z vlakninami, ki hranijo dobre bakterije.

Izogibati se je treba predelanim živilom, sladkorju, umetnim barvilom in ojačevalcem okusov ter živilom živalskega izvora (hranijo bakterije, ki povzročajo vnetja v črevesju). Meso se prebavlja veliko časa in se predolgo zadržuje v prebavnem traktu, kar lahko pripelje do procesa gnitja in ustvarjanja idealnih pogojev za razvoj patogenih organizmov. Po poročilu znanstvenikov Univerze Harvard, ki ga objavlja revija Nature, prehrana, ki je polna mesa in mlečnih izdelkov, negativno spreminja črevesni mikrobiom. Še posebej so izpostavili bakterijo Bilophila, ki ljubi žolč. Ko naše telo prebavlja živalske maščobe, proizvedemo več žolča. To ustvari idealno okolje za razmnoževanje slabih bakterij. Presenetljiv rezultat te študije je bil, kako hitro se je črevesni mikrobiom spremenil. V dveh dneh je črevesje udeležencev, ki so jedli meso, eksplodiralo z bakterijo Bilophila. Druga študija, objavljena v reviji Nature, je pokazala, da cvetenje Bilophile povzroča vnetje in kolitis pri miših. Z uživanjem klasične zahodne prehrane se mikrobiota zelo hitro spremeni, tako da se začnejo razraščati škodljive bakterije Firmicutes, zmanjšujejo se koristne bakterije Bacteroides in maščoba se hitreje kopiči v telesu.

Konzumiranje zlasti rdečega mesa je povezano s povečanim tveganjem nastanka srčno-žilnih obolenj in bolezni ledvic, zaradi spojine TMAO, ki se proizvaja, ko bakterije v črevesju presnavljajo holin, lecitin in karnitin – snovi, s katerimi so bogati živalski proizvodi, kot so rdeče meso ali jetra. Vnetje, ki ga povzročajo škodljivi mikroorganizmi, je vsekakor osnova mnogih bolezni, zaradi česar je zelo pomembno, da poskrbimo za dobro ravnovesje mikrobiote. Zakaj bi vnašali in gojili bakterije, ki povzročajo vnetja, če imamo obilje polnovredne rastlinske hrane, ki deluje pozitivno na mikrobioto (zmanjšuje škodljive bakterije, kot je E. coli, in zvišuje dobre, kot so Bifidobacteria) ter zmanjšuje vnetja v telesu. Zdrava mikrobiota je vedno v harmoniji s svojim gostiteljem in ne povzroča nikakršnih težav. Napačna prehrana z veliko živili živalskega izvora, toksini, nenehna izpostavljenost stresnemu odzivu, nezadostno in nekakovostno spanje itd., uničujejo dobre mikroorganizme in tako nastaja disbioza, ki odpira vrata za širjenje škodljivih mikroorganizmov, kar vpliva na celotno presnovo v prebavilih in na imunski odziv.


ŽIVINOREJA IN VPLIV VIRUSOV TER BAKTERIJ

Z živinorejo in rastjo populacije, ki uživa vse več živil živalskega izvora, se ogroža javno zdravje. Influenca virus A (H1N1), bolj znan kot svinjska gripa, pogosto vdre v populacijo domače živine. Trajajoča epidemija H5N1 ali ptičje gripe, ki izvira iz Azije, je prizadela tudi Afriko in povzročila širjenje in izbruhe na Bližnjem vzhodu in v Evropi. V mesni, mlečni in jajčni industriji se pogosto dogajajo okužbe z različnimi bakterijami, virusi, glivicami in plesnimi. Zaradi uživanja živil živalskega izvora se lahko okužimo tudi z E. coli, salmonelo, trihinelozo, listerijo, bakterijo clostridium botulinum … »Nekatere bolezni in najhujše epidemije v zgodovini človeštva so bile posledica živinoreje. Ko so velikanske živalske farme s perutnino zgrajene v bližini velikanskih farm s pujsi v neposredni bližini velikih mest z velikim številom ljudi – v tem bazenu potem virus, ki je običajno neškodljiv, kroži med posameznimi vrstami, mutira in postane smrtno nevaren tako za živali kot za ljudi. Tako dobimo ptičje in prašičje gripe.« – mag. Miloš Židanik “Nekateri svarijo, da je samo vprašanje časa, ko se bo zaradi živinoreje spet pojavila pandemija enakih ali hujših razsežnosti kot tista leta 1918, ki je pobila 40 milijonov ljudi. To je marsikdaj zamolčana, a izredno nevarna negativna posledica prehranjevanja z mesom.” – mag. Marko Čenčur

Masovna živinoreja je tudi ekološka katastrofa. Najboljši način, da naredimo nekaj za ta svet, živali in zase, je, da se prehranjujemo rastlinsko.

KAKO OKREPITI ZDRAVJE IN IMUNSKI SISTEM TER PREPREČITI OKUŽBE?

1. Uživajmo polnovredno rastlinsko prehrano (sadje, zelenjavo, stročnice, žita, semena, oreščke, začimbe), ki jo prilagodimo sezoni in svojemu trenutnemu zdravstvenemu stanju, ter pijmo zadostno količino kakovostne in prečiščene vode. Naj bo na jedilniku dovolj zelene listnate zelenjave, jagodičevja, česna, čebule, krompirja, ovsa, ječmena, brokolija, gob, rdeče paprike in citrusov.

2. Izločimo iz prehrane živila živalskega izvora (meso in izdelke iz mesa, mleko in mlečne izdelke, jajca in ribe), predelana živila, sladkor, gazirane in sladkane pijače, alkohol, kavo in druge stimulativne pijače.

3. Zmanjšajmo negativen vpliv stresa z različnimi tehnikami za sproščanje. Osvobajajmo se vseh čustvenih blokad in podzavestnih programov. Prakticirajmo tudi zavestno spolnost.

4. Izboljšajmo spalne navade.

5. Redno se gibajmo, predvsem v naravi.

6. Občasno izvajajmo razstrupljevalne kure ali intermitentno postenje.

7. Ne pozabimo na pravilno in zadostno sončenje ter bivanje v naravi, gozdu, blizu vodnih površin (zlasti slapov).

8. Po potrebi dodajajmo nekaj prehranskih dopolnil, kot so vitamin D, C, cink, beta glukan, ameriški slamnik, črni bezeg, mačji krempelj, ginseng, guduchi, schisandra, kurkumin, probiotiki …

9. Namesto gledanja televizije, pretirane uporabe računalnika in drugih naprav svoj čas raje posvetimo druženju, partnerju, prijateljem, otrokom, ustvarjanju, igrivosti, plesu, glasbi …

10. Privoščimo si nekaj podpornih terapij, kot so akupunktura, akupresura, bioresonanca, masaže, energijska zdravljenja ali karkoli, kar bo naredilo spremembo na frekvenčni ravni.

11. Uporabljajmo ekološko kozmetiko, čistila in ličila ter preverimo, v kakšnem prostoru živimo, da ni plesni in strupenih snovi.

 

Revija Osvoboditev živali, letnik 19, številka 42, december 2021, str. 6-8.

Zadnji prispevki

Psička Dona ali kako lahko srčnost in razum vedno najdeta rešitev

Z veseljem smo sprejeli novico o odločitvi, da se službeno policijsko psičko Dono upokoji ter izroči njenemu upokojenemu vodniku, ki se...

PRISOTNOST ŽIVALSKIH SNOVI V ZDRAVILIH, CEPIVIH IN KOZMETIKI JE SPORNA ZA ETIČNE VEGANE IN VEGETARIJANCE! Petra Križaić, intervju

Besedilo: Stanko Valpatič V času korone so se povečali pritiski okoli cepljenja. Tako je zopet postalo aktualno vprašanje, ali so v zdravilih in...

Poletna vročina, njene pasti in dopustovanje z ljubljenčki

Besedilo: Emil Senčar, dr. vet. med. Poletje se približuje in vroči poletni dnevi nam prinašajo obilo zadovoljstva, poletnega sproščenega dopustniškega vzdušja. Vročina in...

RAZMIŠLJANJE OB 20-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA ZA OSVOBODITEV ŽIVALI

Besedilo: Moris Hoblaj, dipl. teolog in sociolog Eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev našega društva je bil Moris Hoblaj. Večkrat nam je ponavljal,...

Izšla je 43. revija Osvoboditev živali

Z veseljem sporočamo, da je izšla 43. številka revije Osvoboditev živali.  Revija je že na voljo na Celovški cesti 87 v Ljubljani,...

MINILO JE 20 LET OD USTANOVITVE DRUŠTVA ZA OSVOBODITEV ŽIVALI

Besedilo: Stanko Valpatič Društvo za osvoboditev živali je v teh 20-ih letih vsekakor dalo pomemben prispevek k boljšemu odnosu do živali, čeprav moramo...