Domov Članki BOGOMILI - PRVI PRIJATELJI ŽIVALI IN VEGANI NA BALKANU

BOGOMILI – PRVI PRIJATELJI ŽIVALI IN VEGANI NA BALKANU

Besedilo: Sebastian Hoblaj

Ali so bili Bogomili v srednjem veku prijatelji živali in celo prvi vegani na Balkanu? Veliko nakazuje na to, da so bili. Iz notranjega prepričanja so se izogibali vseh živalskih živil, kot so meso, mleko, sir in jajca, in verjeli v enost božjega stvarstva, o kateri je govoril že Jezus iz Nazareta. Gibanje Bogomilov – pogosto so se imenovali ”dobri ljudje” ali ”dobri kristjani” – je nastalo v Bolgariji in se je od 9. do 15. stoletja širilo po Makedoniji, Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini do Dalmacije. In še dlje: dokumentirani so intenzivni kontakti s Katari v južni Franciji in Italiji.

VEGANSKI NAČIN ŽIVLJENJA BOGOMILOV IN BOŽJA ZAPOVED ”NE UBIJAJ”

Toda v kaj so Bogomili verjeli in kako so živeli?
Zaradi intenzivnega preganjanja s strani pravoslavnih in katoliških cerkvenih institucij ter vplivnežev je bila večina materialnih ostankov tega verskega gibanja uničena. Nekaj dokazov je vendarle ostalo v mestnih in cerkvenih arhivih. Prikazujejo sliko ljudi, ki so se zaradi vere dosledno izogibali živalski hrani in Božjo zapoved “Ne ubijaj” uporabljali za vsako življenje, ki ga je ustvaril Bog – tako za ljudi kot za živali.

Srbski zgodovinar Željko Fajfrić piše o Bogomilih v Srbiji v 12. in 13. stoletju: ”Niso se ukvarjali s trgovino, temveč skoraj izključno s poljedelstvom in rokodelstvom. Njihova oblačila so bila enobarvna, brez močnih barv, njihova hrana pa izključno rastlinska – prepovedani so jim bili meso, mleko, sir in jajca. Živeli so izključno od kruha, sadja in zelenjave.” (1)

Hrvaški zgodovinar Dominik Mandić, tudi sam katoličan in frančiškan, opisuje veganski način življenja Bogomilov v Bosni in Hercegovini: Bosanski kristjani so se strogo postili in niso jedli ne mesa ne drugih živalskih izdelkov. To so imeli za notranjo potrebo svoje vere, ki je bila osnovana na božji zapovedi. Na Seznamu napak bosanskih kristjanov iz 14. stoletja je v točki 30 zapisano: ‘Obsodili so uživanje mesa in vsega, kar prihaja iz mesa, ter trdijo, da tisti, ki jedo meso …, ne morejo biti odrešeni.’ Podobno se omenja v polemiki med nekim rimskim katoličanom in bosanskim patrom. Tudi v tej točki so se bosanski kristjani strinjali z zahodnimi Katari.’‘ (2)

Italijanski inkvizitor Rainerius Sacconi je tamkajšnje Katare med drugim označil z naslednjimi besedami: “Poleg tega verjamejo, da je uživanje mesa, jajc ali sira, tudi v nujnih primerih, smrtni greh …” (3)

Bogomilsko navdihnjene skupnosti Katarjev v južni Franciji so bile prav tako jasne: ”Ta cerkev se vzdržuje ubijanja, niti se ne strinja, da bi drugi ubijali. Naš Gospod Jezus Kristus namreč pravi: ‘Če hočeš priti v življenje, ne ubijaj.’,” piše v katarskem spisu Obramba Božje Cerkve iz leta 1250. (4)

Bogomili in katoličani: Nasprotniki in zagovorniki ”mesa, žrtvovanega malikom”
V katoliškem polemičnem spisu proti Bogomilom, ki ga omenja Mandić, je podrobno obrazložena teološka debata, kot je to bilo v tistem obdobju pogosto. Tovrstna besedila so katoliškim pridigarjem služila kot ”vodnik”, kako se spopasti z nauki heretikov in kako kot “dober katoličan” z ustreznimi citati iz Svetega pisma v smislu rimske Cerkve ovreči njihove argumente. Poglavje ”O užitku mesa” vsebuje naslednji dialog v latinščini:

‘Bogomil: Pravimo, da je obsojen tisti, ki jé meso, kar je rojeno iz krvi ali jajca, in krvave stvari.

Rimokatolik: Mi pa pravimo nasprotno … da je Bog dal ljudem jesti meso, kar je namreč razvidno iz psalma, ki pravi: On [Bog] je nanje posipal meso kakor prah, pernate ptice kakor morski pesek … Potem so vsi jedli in bili siti; prinesel jim je, kar so želeli.” (6)

“Bogomili so se od začetka imenovali kristjani. Osnova njihovega nauka je bila Nova zaveza,” pojasnjuje Katja Papasov, poznavalka Bogomilov. (7) Zato se med pogovorom z rimskim katoličanom Bogomil sklicuje na prvo pismo Korinčanov apostola Pavla iz Nove zaveze. V njem je govora o “mesu, žrtvovanem malikom”, in o tem, da se ga vzdržimo: “Glede uživanja mesa, žrtvovanega malikom, pa vemo, da na svetu ni malikov in da ni Boga razen Enega. Tudi če obstajajo tako imenovani bogovi v nebesih ali na Zemlji – in takih bogov in gospodov je veliko -, imamo samo enega Boga, Očeta. Vse prihaja od njega in živimo po njem. In eden je Gospod: Jezus Kristus. Po njem je vse in mi smo po njem. Vendar vsi nimajo tega spoznanja.”

Nekateri, ki se ne morejo oddaljiti od svojih malikov, še vedno jedo meso, ki je bilo žrtvovano malikom, zato je njihova šibka vest umazana. Sicer nas nobena hrana
ne more spraviti pred Božjo sodbo. Če ne jemo, ničesar ne izgubimo, če pa jemo, ničesar ne pridobimo.

Prizor iz Stare zaveze Svetega pisma: Kajn in Abel zažgeta jagnje kot živalsko žrtev.

“Vendar pazite, da ta vaša svoboda ne bo v vzpodbudo šibkim. Namreč če tebe, ki imaš znanje, nekdo vidi, da ješ v templju malikov, ali ne bo njegova vest, ker je šibka, zavedena, da bi tudi jedel meso, žrtvovano malikom?

Šibki od tvojega ‘spoznanja’ propade, on, tvoj brat, za katerega je Kristus umrl. Če na tak način grešite proti svojim bližnjim in kršite njihovo šibko vest, grešite proti Kristusu. Če bo torej kakšna hrana mojemu bratu v vzpodbudo, ne bom sploh jedel mesa, da ne bi bil svojemu bratu v spotiko.” (8)

VERA V ENOTNOST ČLOVEKA IN ŽIVALI TER V “NOVO ZEMLJO”

V redkih spisih Bogomilov in Katarjev, ki so se ohranili kljub cerkvenemu preganjanju, je mogoče najti odmeve enotnosti stvarstva – kot v Manihejski razpravi iz Albija v južni Franciji: “Če je vsako bitje iz Boga dobro in je svet, kot pravijo nekateri, Božje stvarstvo z vsem, kar je v njem – kakšen razlog je, da ga ne bi ljubili? … Kaj drugega pomeni ‘svet’, če ne nebo, zemlja, zrak, morje in vse, kar je v njem?” (9)

Tudi umetnine bogomilskih nagrobnih spomenikov v Bosni in Hercegovini, Stećci, vsebujejo ganljive upodobitve, ki slutijo globoko povezavo med človekom, naravo in vesoljem.

Upodobitev ženske pod polmesecem z dvema konjema na stečku v Ljudovu med Mostarjem in Dubrovnikom.
Stilizirano drevo s sadjem in pticami na stečku v Donji Zgošći pri Kakanju v Bosni in Hercegovini, severno od Visokega, nekdanjega kraljevskega sedeža bosanskega bana – Konj s ptico na stećaku pri Ljubinju med Mostarjem in Dubrovnikom.
Moški in ženska s konjem in ptico, ki zelo verjetno simbolizirata dušo, na stečku pri Ljubinju v Bosni in Hercegovini.

Ti spomeniki v bližini takratnih bogomilskih skupnosti še danes pričajo o globoki veri “dobrih kristjanov” v Božjo dobroto in mir – če ne na tem, pa na naslednjem svetu. Manihejska razprava, ki vsebuje poučne misli, ki so bile verjetno skupne Bogomilom in Katarjem, v poglavju “O novi Zemlji” neposredno citira Govor na gori Jezusa iz Nazareta: “Sam Kristus je rekel: ‘Blaženi so krotki, kajti posedovali bodo zemeljsko kraljestvo.'” (10)

Viri:
1. Prevod iz: Željko Fajfrić, Sveta loza Stefana Nemanja, Grafosrem, Šid, 1998 – S. 50
2. Prevod iz: Dominik Mandić, Bosna i Hercegovina – Svezak II, Ziral, Chicago, 1979 – S. 127
3. Prevod iz: Walter L. Wakefield, Austin P. Evans, Heresies of the High Middle Ages, Columbia University Press, New York, 1991 – S. 330
4. Prevod iz: Wakefield – S. 599
5. Glej polemiko – wikipedia.de
6. Prevod iz: Franjo Šanjek, Bosansko-humski krstjani u povjesnim vrelima, Barbat, Zagreb, 2003 – S. 199 f., glej tudi Ps 78, 27 und 29 v starem Testamentu
7. Katja Papasov, Christen oder Ketzer – die Bogomilen, Ogham, Stuttgart, 1983 – S. 126
8. Sveto pismo v standardiziranem prevodu iz leta 1980, Univerza Innsbruck – 1 Kor 8,4-13
9. Prevod iz: Wakefield – S. 505
10. Prevod iz: Wakefield, S. 507, glej tudi S. 494: Avtor je bil verjetno Bartolomej iz Carcassonna, odposlanec bosanskega deda Bogomilov, ki je deloval v južni Franciji

Viri slik:
• Druženje Bogomilov ob mizi na prostem: © diebogomilen.de
• Prizor iz Stare zaveze Svetega pisma: Kajn in Abel zažgeta jagnje kot živalsko žrtev: Julius Schnorr von Carolsfeld, Public domain, via Wikimedia Commons
• Sadeži in plodovi: © die-bogomilen.de
• Upodobitev ženske pod polmesecem z dvema konjema na stečku v Ljudovu med Mostarjem in Dubrovnikom: © die-bogomilen.de
• Sterilizirano drevo s sadjem in pticami na stećaku v Donji Zgošći pri Kakanju v Bosni in Hercegovini, severno od Visokega, nekdanjega kraljevskega sedeža bosanskega bana – Konj s ptico na stečku pri Ljubinju med Mostarjem in Dubrovnikom: © diebogomilen.de
• Moški in ženska s konjem in ptico, ki zelo verjetno simbolizirata dušo, na stečku pri Ljubinju v Bosni in Hercegovini: © die-bogomilen.de

Zadnji prispevki

PRAVNA ZAŠČITA ZVERI – TRN V PETI OBLASTI? Koliko medvedov bo po tihem ustreljenih letos?

Besedilo: Metka Pekle Medvedi in volkovi so v Evropi ogrožena in strogo zaščitena živalska vrsta, zato so pri nas varovani z evropsko in...

JEŽI V NEVARNOSTI, Novi sovražniki ježev

Prevedla: Blanka Prezelj Robotske kosilnice, motorne kosilnice in podobno, zaradi vse večje izgube njihovih prvotnih habitatov število ježkov že leta upada. Dr. Antje Oldenburg:...

BOGOMILI – PRVI PRIJATELJI ŽIVALI IN VEGANI NA BALKANU

Besedilo: Sebastian Hoblaj Ali so bili Bogomili v srednjem veku prijatelji živali in celo prvi vegani na Balkanu? Veliko nakazuje na to, da...

POTI IN STRANPOTI POSKUSOV NA ŽIVALIH

Besedilo: mag. Miloš Židanik, član Etične komisije za poskuse na živalih Poskusi na živalih pomenijo različne postopke, vezane na raziskave v biologiji in...

BAZIČNO RAVNOVESJE – KLJUČ DO OPTIMALNEGA ZDRAVJA

Besedilo: Jelena Dimitrijević Program za razkisanje telesa je v bistvu odgovor na sodoben način življenja in vse pasti, ki se za tem skrivajo....