Ali so bili Bogumili v srednjem veku prijatelji živali in celo prvi vegani na Balkanu? Veliko nakazuje na to, da so bili. Iz notranjega prepričanja so se izogibali vseh živalskih živil, kot so meso, mleko, sir in jajca, in verjeli v enost božjega stvarstva, o kateri je govoril že Jezus iz Nazareta.
Gibanje Bogumilov – pogosto so se imenovali ”dobri ljudje” ali ”dobri kristjani” – je nastalo v Bolgariji in se je od 9. do 15. stoletja širilo po Makedoniji, Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini do Dalmacije. In še dlje: dokumentirani so intenzivni kontakti s Katari v južni Franciji in Italiji.
Veganski način življenja Bogumilov in božja zapoved ”Ne ubijaj”
Toda v kaj so Bogumili verjeli in kako so živeli? Zaradi intenzivnega preganjanja s strani pravoslavnih in katoliških cerkvenih institucij ter vplivnežev je bila večina materialnih ostankov tega verskega gibanja uničena. Nekaj dokazov je vendarle ostalo v mestnih in cerkvenih arhivih. Prikazujejo sliko ljudi, ki so se zaradi vere dosledno izogibali živalski hrani in Božjo zapoved “Ne ubijaj” uporabljali za vsako življenje, ki ga je ustvaril Bog – tako za ljudi kot za živali.
Srbski zgodovinar Željko Fajfrić piše o Bogumilih v Srbiji v 12. in 13. stoletju: ”Niso se ukvarjali s trgovino, temveč skoraj izključno s poljedelstvom in rokodelstvom. Njihova oblačila so bila enobarvna, brez močnih barv, njihova hrana pa izključno rastlinska – prepovedani so jim bili meso, mleko, sir in jajca. Živeli so izključno od kruha, sadja in zelenjave.” 1
Hrvaški zgodovinar Dominik Mandić, tudi sam katoličan in frančiškan, opisuje veganski način življenja Bogumilov v Bosni in Hercegovini: “Bosanski kristjani so se strogo postili in niso jedli ne mesa ne drugih živalskih izdelkov. To so imeli za notranjo potrebo svoje vere, ki je bila osnovana na božji zapovedi. Na Seznamu napak bosanskih kristjanov iz 14. stoletja je v točki 30 zapisano: ‘Obsodili so uživanje mesa in vsega, kar prihaja iz mesa, ter trdijo, da tisti, ki jedo meso … ne morejo biti odrešeni.’ Podobno se omenja v polemiki med nekim rimskim katoličanom in bosanskim patrom. Tudi v tej točki so se bosanski kristjani strinjali z zahodnimi Katari.” 2
Italijanski inkvizitor Rainerius Sacconi je tamkajšnje Katare med drugim označil z naslednjimi besedami: “Poleg tega verjamejo, da je uživanje mesa, jajc ali sira, tudi v nujnih primerih, smrtni greh …” 3
Bogumilsko navdihnjene skupnosti katarjev v južni Franciji so bile prav tako jasne: “Ta cerkev se vzdržuje ubijanja, niti se ne strinja, da bi drugi ubijali. Naš Gospod Jezus Kristus namreč pravi: ‘Če hočeš priti v življenje, ne ubijaj.” piše v katarskem spisu Obramba Božje Cerkve iz leta 1250. 4
Bogumili in katoličani: Nasprotniki in zagovorniki ”mesa, žrtvovanega malikom”
V katoliškem polemičnem spisu proti Bogumilom, ki ga omenja Mandić, je podrobno obrazložena teološka debata, kot je to bilo v tistem obdobju pogosto. Tovrstna besedila so katoliškim pridigarjem služila kot “vodnik”, kako se spopasti z nauki heretikov in kako kot “dober katoličan” z ustreznimi citati iz Svetega pisma v smislu rimske Cerkve ovreči njihove argumente. Poglavje “O užitku mesa” vsebuje naslednji dialog v latinščini:
“Bogumil: Pravimo, da je obsojen tisti, ki jé meso, kar je rojeno iz krvi ali jajca, in krvave stvari.
Rimokatolik: Mi pa pravimo nasprotno … da je Bog dal ljudem jesti meso, kar je namreč razvidno iz psalma, ki pravi: On [Bog] je nanje posipal meso kakor prah, pernate ptice kakor morski pesek … Potem so vsi jedli in bili siti; prinesel jim je, kar so želeli.” 5
“Bogumili so se od začetka imenovali kristjani. Osnova njihovega nauka je bila Nova zaveza.” pojasnjuje Katja Papasov, poznavalka Bogumilov. 6 Zato se med pogovorom z rimskim katoličanom Bogumil sklicuje na prvo pismo Korinčanov apostola Pavla iz Nove zaveze. V njem je govora o “mesu, žrtvovanem malikom”, in o tem, da se ga vzdržimo:
“Glede uživanja mesa, žrtvovanega malikom, pa vemo, da na svetu ni malikov in da ni Boga razen Enega. Tudi če obstajajo tako imenovani bogovi v nebesih ali na Zemlji – in takih bogov in gospodov je veliko -, imamo samo enega Boga, Očeta. Vse prihaja od njega in živimo po njem. In eden je Gospod: Jezus Kristus. Po njem je vse in mi smo po njem. Vendar vsi nimajo tega spoznanja.
Nekateri, ki se ne morejo oddaljiti od svojih malikov, še vedno jedo meso, ki je bilo žrtvovano malikom, zato je njihova šibka vest umazana. Sicer nas nobena hrana ne more spraviti pred Božjo sodbo. Če ne jemo, ničesar ne izgubimo, če pa jemo, ničesar ne pridobimo.
Vendar pazite, da ta vaša svoboda ne bo v vzpodbudo šibkim. Namreč če tebe, ki imaš znanje, nekdo vidi, da ješ v templju malikov, ali ne bo njegova vest, ker je šibka, zavedena, da bi tudi jedel meso, žrtvovano malikom?
Šibki od tvojega ‘spoznanja’ propade, on, tvoj brat, za katerega je Kristus umrl. Če na tak način grešite proti svojim bližnjim in kršite njihovo šibko vest, grešite proti Kristusu. Če bo torej kakšna hrana mojemu bratu v vzpodbudo, ne bom sploh jedel mesa, da ne bi bil svojemu bratu v spotiko.” 7
Vera v enotnost človeka in živali ter v “Novo Zemljo”
V redkih spisih Bogumilov in Katarjev, ki so se ohranili kljub cerkvenemu preganjanju, je mogoče najti odmeve enotnosti stvarstva – kot v Manihejski razpravi iz Albija v južni Franciji: “Če je vsako bitje iz Boga dobro in je svet, kot pravijo nekateri, Božje stvarstvo z vsem, kar je v njem – kakšen razlog je, da ga ne bi ljubili? … Kaj drugega pomeni ‘svet’, če ne nebo, zemlja, zrak, morje in vse, kar je v njem?” 8
Tudi umetnine bogumilskih nagrobnih spomenikov v Bosni in Hercegovini, stećci, vsebujejo ganljive upodobitve, ki slutijo globoko povezavo med človekom, naravo in vesoljem:
Ti spomeniki v bližini takratnih bogumilskih skupnosti še danes pričajo o globoki veri “dobrih kristjanov” v Božjo dobroto in mir – če ne na tem, pa na naslednjem svetu. Manihejska razprava, ki vsebuje poučne misli, ki so bile verjetno skupne Bogumilom in Katarjem, v poglavju “O novi Zemlji” neposredno citira Govor na gori Jezusa iz Nazareta:
“Sam Kristus je rekel: ‘Blaženi so krotki, kajti posedovali bodo zemeljsko kraljestvo.” 9
Quellen / vrela / viri / izvori:
- Prevod iz: Željko Fajfrić, Sveta loza Stefana Nemanja, Grafosrem, Šid, 1998 – s. 50
- Prevod iz: Dominik Mandić, Bosna i Hercegovina – Svezak II, Ziral, Chicago, 1979 – s. 127
- Prevod iz: Walter L. Wakefield, Austin P. Evans, Heresies of the High Middle Ages, Columbia University Press, New York, 1991 – s. 330
- Prevod iz: Wakefield – s. 599
- Prevod iz: Franjo Šanjek, Bosansko-humski krstjani u povjesnim vrelima, Barbat, Zagreb, 2003 – s. 199 f., vidi tudi Ps 78, 27 in 29 v Stari zavezi
- Prevod iz: Katja Papasov, Christen oder Ketzer – die Bogomilen, Ogham, Stuttgart, 1983 – s. 126
- Prevod iz: Die Bibel in der Einheitsübersetzung von 1980, Universität Innsbruck – 1 Kor 8,4-13
- Prevod iz: Wakefield – s. 505
- Prevod iz: Wakefield, s. 507, vidi tudi s. 494: Avtor je bil verjetno Bartolomej iz Carcassonna, odposlanec bosanskega deda Bogomilov, ki je deloval v južni Franciji.
Bildquellen / vrela slika / viri slik / izvori slika:
- Eine Tischgesellschaft der Bogomilen in freier Natur: © die-bogomilen.de
- Früchte und Nüsse: © die-bogomilen.de
- Szene aus dem Alten Testament der Bibel: Kain und Abel verbrennen ein Lamm als Tieropfer: Julius Schnorr von Carolsfeld, Public domain, via Wikimedia Commons
- Darstellung einer Frau unter einer Mondsichel mit zwei Pferden, auf einem stećak in Ljudovo zwischen Mostar und Dubrovnik: © die-bogomilen.de
- Stilisierter Baum mit Früchten und Vögeln auf einem stećak in Donja Zgošća bei Kakanj in Bosnien-Herzegowina nördlich von Visoko, dem einstigen Königssitz des bosnischen ban – Pferd mit einem Vogel auf einem stećak bei Ljubinje zwischen Mostar und Dubrovnik: © die-bogomilen.de
- Mann und Frau mit einem Pferd und einem Vogel, der sehr wahrscheinlich die Seele symbolierte, auf einem stećak bei Ljubinje in Bosnien-Herzegowina: © die-bogomilen.de
