Živali, katoliška cerkev in velika noč

Bliža se velika noč, eden najpomebnejših praznikov Katoliške cerkve. Kristjani v tem času praznujejo in se veselijo Jezusovega vstajenja.
Ker istočasno, ko kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje, k blagoslovu nosijo velikonočno šunko in druge izdelke iz mesa, se lahko vprašamo, kakšen odnos ima Katoliška cerkev do živali. 
Po nauku Katoliške cerkve je zakonito uporabljati živali za hrano in izdelovanje obleke. Zakonito je, da živali pomagajo človeku pri razvedrilu. Če obstajajo v pametnih mejah, so medicinski in znanstveni poskusi na živalih nravno sprejemljivi postopki, še piše v katekizmu te cerkve. Katoliška cerkev podpira tudi lov na živali. Ta cerkveni nauk velja že več stoletij in ima za živali pogubne in smrtonosne posledice.
Nastala je masovna živinoreja, pri kateri vsako leto po svetu za človeško prehrano ubijejo približno 45 milijard živali. V Sloveniji so v letih 2000 do 2004 zaklali kar okoli 72 milijonov živali. Izvajajo se grozljivi znanstveni poskusi na živalih, kjer se po vsem svetu letno muči in na koncu zverinsko pobije več sto milijonov nedolžnih živali. Lovci z blagoslovom cerkve samo v Sloveniji pobijejo letno več deset tisoč živih bitij. Katoliška cerkev ima v ta namen celo svojo mašo, tako imenovano Hubertovo mašo, v okviru katere včasih celo blagoslavlja pobita živa bitja. Cerkev v razvedrilo ljudi podpira nepredstavljivo okrutne bikoborbe. Na splošno, grozljivo trpljenje in brutalni umori živali Katoliške cerkve ne zanima. V javnosti ni zaslediti, da bi Katolilška cerkev povzdignila svoj glas v korist živali. Valovi trpljenja in groze, za katere nosi Katoliška cerkev največjo odgovornost, preplavljajo zemljo.
Tako je mogoče reči, da je Katoliška cerkev ena izmed glavnih povzročiteljic neetičnega odnosa do živali. Da je Cerkev povzročiteljica stiske, trpljenja in ubijanja živali, je že v začetku 90-tih let ugotovil tudi profesor teologije dr. Erich Grässer, ki danes uči na teološki fakulteti Univerze v Greifswaldu. V svojem predavanju se navezuje na izjavo bivšega predsednika nemškega združenja za zaščito živali, dr. Andreasa Grasmüllerja, da zaščita živali ni razlog za veselje, temveč poziv za sramovanje, da jo sploh potrebujemo. O tej sramoti, tako teolog, krščanske cerkve niso istega mnenja: „Kaj je s Cerkvijo in varstvom živali? … Ko se bo nekoč pisala zgodovina naše Cerkve, bo v njej tema ‚Cerkev in varstvo živali‘ v 20. stoletju prav tako črno poglavje, kot tema ‚Cerkev in sežiganje čarovnic‘ v srednjem veku. In tako, kot so cerkve v 19. stoletju odpovedale pri socialnem vprašanju in delavce izgnale iz Cerkve, tako odpovedujejo danes pri varstvu živali in narave in naganjajo iz Cerkve aktiviste za varstvo živali. Kajti za varstvo živali cerkev po lastnem mnenju ni pristojna.“
Znanost vse bolj potrjuje dejstvo, da je uživanje mesa škodljivo in povzroča mnoge civilizacijske bolezni. Vedno več ljudi je zaradi uživanja mesa bolnih, vedno več ljudi zaradi uživanja mesa umre, saj zbolijo za boleznimi, ki jih povzroča meso kot npr. rak. Ker Katoliška cerkev podpira uživanje mesa, se postavi vprašanje, ali ni ona soodgovorna za mnoge civilizacijske bolezni sedanjega časa in celo za smrti mnogih, ki so uživali meso, mogoče v dobri veri, da je uživanje mesa Božja volja, kot to želi prikazati Katoliška cerkev. 
Mnogi ljudje vedo, da živali čutijo, da se veselijo, da občutijo bolečino, da imajo predobčutek npr. ko k njim prihaja skrbnik, da imajo izredno sposobnost za orientacijo, vendar pa so ti ljudje mišljenja, da živali nimajo duše, da so neživi stroji in da jih je Bog ustvaril za hrano ljudi. Večina kristjanov misli, da Bog preko Biblije dovoljuje klanje in uživanje živali. Tem kristjanom bi radi postavili vprašanje, kaj je pravilno v Bibliji, ki na različnih mestih govori zdaj za in zdaj proti živalim: Ali izjava preroka Izaje: “… kdor ubije vola, je kot da bi ubil človeka.”, kar pomeni, da 5. Božja zapoved Ne ubijaj velja tudi za živali; ali tisti del iz Stare zaveze, kjer je zapisano, da morajo duhovniki žrtev zaklati, speči in pojesti tega istega vola. V isti Bibliji tudi piše, da se je Jezus rodil med živalmi, ki so ga sprejele in v hladnem prostoru grele s svojim toplim dihanjem, ker ljudje njegovih staršev niso hoteli sprejeti na prenočišče. V Bibliji še piše, da je Jezus jedel ribe in jagnje, kar za mnoge pomeni, da ni bil vegetarijanec, vendar pa mnogim ni znano, da obstajajo spisi, ki pojasnjujejo, kaj se je v resnici dogajalo z Jezusom. Po vseh znanih znanstvenih in duhovnih analizah o življenju Jezusa iz Nazareta ni dvomov, da so bili On in Njegovi neposredni nasledniki, to je prvi kristjani, vegetarijanci. Ve se, da Jezus ni zapovedal zaklati jagnjeta za pasho, temveč je bilo to jagnje Njemu in njegovim apostolom ponujeno in da iz vljudnosti ponujene hrane ni odbil. Jezusova ljubezen do živali, naših manjših bratov, je dokumentirana v mnogih, nebiblijskih, spisih.
Če bi Katoliška cerkev spremenila svoj nauk glede živali in bi jim priznala dušo ter s tem njihovo dostojanstvo, bi se položaj živali bistveno izboljšal. Tako bi v Katoliški cerkvi tudi v odnosu do živali veljala Božja zapoved Ne ubijaj. S tem se ne bi izboljšal samo položaj živali, temveč tudi ljudi in celotne narave, saj pomeni npr. reja živali za prehrano oz. ubijanje živali dejanje, ki uničuje tudi naravo.