Živali se sprašujejo, zakaj morajo tako živeti?

Vidimo krave na paši ali kokoši na dvorišču in mislimo, da je tem živalim lepo. Jasno je, da te živali živijo bolje kakor večina njihovih prijateljev iste vrste, ki se ne morejo svobodno pasti ali sprehajati na dvorišču. Vedno več ljudi sprašuje, kdo ali kaj so živali ali kakšna je sploh njihova naloga na Zemlji? Če bi vprašali živali, katera je njihova življenjska naloga na tej Zemlji, bi gotovo odgovorile, da je njihova naloga ta, da postanejo prijateljice ljudem in da se ti od njih naučijo živeti po zakonu našega Stvarnika. Kaj pa bi človek odgovoril živalim, če bi ga vprašale, kaj je njihova življenjska naloga? Pred 300 leti je filozof Descartes pojasnil, da so živali in rastline neživi stroji. Tudi človekovo telo je Descartes videl samo kot stroj, katerega duša se nahaja v epifizi. Za znanost v 19. stoletju obstajajo duša in duh samo kot tok kemičnih procesov. S pojavom kvantne fizike in celovite biologije pa se materialistični svetovni nazor vedno bolj umika. Tako so npr. morfološka polja po učenju kvantne fizike strukture v finosnovnih energetskih poljih, ki prežemajo celoten univerzum. Ta ista energetska polja so duhovna realnost in so odgovorna za to, da je v univerzumu vse z vsem povezano z nevidnim trakom.

Komunikacijski trak med ljudmi in živalmi
Za angleškega biologa in pisatelja Ruperta Sheldrake-ja delujejo morfološka polja kot kanali za komunikacijsko telepatijo med ljudmi in živalmi. Sheldrake pravi, da se lahko ta polja imenujejo tudi drugače in dodaja: “Nahajamo se na pragu novega razumevanja o bistvu duha. ” V duhovni literaturi npr. v knjigi “Ti, žival, ti človek – kdo je vreden več” lahko preberemo, da je duh tisti, ki vse prežema – vsak atom, vsako celico, vsako rastlino, vsako žival in vsakega človeka in da on tisti, ki omogoča komunikacijo med živalmi in človekom. Trdi, da telepatija med človekom in živalmi deluje na temelju tega, kar človek nosi v svoji podzavesti in zavesti. Zavest in podzavest neprestano sevata, žival npr. pes to vonja in istočasno se v njegovi zavesti oblikujejo slike, podobne ali enake kot jih seva človekova podzavest ali zavest ali kot slike, ki jih je človek psu posredoval v prejšnji komunikaciji. Tako žival, pes shranjuje v sebi vonj človeka-skrbnika, okolja in doma. Če je npr. sedaj ta pes daleč proč od svojega skrbnika, se lahko izgradi telepatska zveza med psom in skrbnikom in to v tem trenutku, ko človek začne misliti na svojega psa. Človek -skrbnik v mislih aktivira v psu že izgrajene frekvence, preko katerih se začne graditi telepatska zveza. Mnogi ljudje vedo, da živali čutijo, da se veselijo, da občutijo bolečino, da imajo predobčutek npr. ko k njim prihaja skrbnik, da imajo izredno sposobnost za orientacijo, vendar pa so ti ljudje mišljenja, da so živali brez duše, da so neživi stroji in da jih je Bog ustvaril za hrano ljudi. Večina kristjanov misli, da Bog preko Biblije dovoljuje klanje in uživanje živali. Tem kristjanom bi radi postavili vprašanje, kaj je pravilno v Bibliji, ki na različnih mestih govori zdaj za in zdaj proti živalim: Ali izjava preroka Izaje: “… kdor ubije vola, je kot da bi ubil človeka.”, kar pomeni, da 5. Božja zapoved Ne ubijaj velja tudi za živali; ali tisti del iz Stare zaveze, kjer je zapisano, da morajo duhovniki žrtev zaklati, speči in pojesti tega istega vola. V isti Bibliji tudi piše, da se je Jezus rodil med živalmi, ki so ga sprejele in v hladnem prostoru grele s svojim toplim dihanjem, ker ljudje njegovih staršev niso hoteli sprejeti na prenočišče. V tej Bibliji piše, da je Jezus jedel ribe in jagnje, kar za mnoge pomeni, da ni bil vegetarijanec, vendar pa mnogim ni znano, da obstajajo spisi, ki pojasnjujejo, kar se je v resnici dogajalo z Jezusom. Po vseh znanih znanstvenih in duhovnih analizah o življenju Jezusa iz Nazareta ni dvomov, da so bili On in Njegovi neposredni nasledniki, to je prvi kristjani, vegetarijanci. Ve se, da Jezus ni zapovedal zaklati jagnjeta za pasho, temveč je bilo to jagnje Njemu in njegovim apostolom ponujeno in da iz vljudnosti ponujene hrane ni odbil. Jezusova ljubezen do živali, naših manjših bratov, je dokumentirana v mnogih, nebiblijskih, spisih. Današnje znanstvene in duhovne študije o živalih bi po mnenju društva morale današnjega človeka pripeljati tako daleč, da bi spremenil svoj odnos do živali in si ustvaril vizijo prihodnjosti, ko bi se grozljivo stanje živali, posebej v predbožičnem času korenito spremenilo in sicer tako, da človek in živali postanejo prijatelji in se veselijo svobode božjih otrok, ki jo je prinesel Jezus iz Nazareta s svojim rojstvom, življenjem in žrtvijo na Golgoti. V Bibliji, v poslanici Pavla Rimljanom je zapisano, da bo tudi stvarstvo postalo svobodno od suženjstva preteklosti in bo uživalo v lepoti svobode božjih otrok. Ali ni to poziv današnjim kristjanom, da spremenijo odnos do živali? Mi mislimo, da je in zato apeliramo na kristjane v Sloveniji, da iz ljubezni do živali in do našega Stvarnika ne ubijajo in ne uživajo svojih prijateljev – živali.