Domov Članki ČLOVEK NIMA PRAVICE SUPERIORNOSTI V NARAVNEM EKOSISTEMU, Spoštujmo naravo in njena živa...

ČLOVEK NIMA PRAVICE SUPERIORNOSTI V NARAVNEM EKOSISTEMU, Spoštujmo naravo in njena živa bitja, saj tudi mi spadamo med njih

Besedilo: dr. med. Erika Žagar

Že dolga leta me je obremenjevala misel, da je prehrana z mesom in predvsem ubijanje živali nekaj, kar je v nasprotju z mojim načinom razmišljanja in cilji v življenju. Po poklicu sem sicer zdravnica splošne medicine, vendar zadnjih 16 let delam predvsem v komplementarni medicini in sicer z bioresonanco, ob tem redno meditiram, vodim meditacije in sedaj v sklopu svoje ordinacije delam še kristaloterapije. Bolj se mi je z leti višalo zavedanje in razumevanje delovanja sveta, narave in ekosistema, večji problem sem imela s prehrano živalskega izvora, vendar se nekako nisem mogla »preklopiti«. Potem pa me je moje zdravstveno stanje dobesedno prisililo spremeniti odnos do prehrane in tako rekoč čez noč sem popolnoma preklopila na vegansko prehrano. Moram priznati, da je bil rezultat viden v presenetljivo kratkem času. Bila sem in še vedno sem veliko bolj pomirjena sama s sabo in s svojim načinom prehranjevanja.

Že od rojstva spada hrana vsem živim bitjem pod ene od osnovnih potreb za preživetje, posledično vpliva na velik del našega načina razmišljanja, obnašanja in dnevnega delovanja. Po svoji veliki spremembi prehranjevalnih navad sem pri sebi opazila bistveno večjo psihično uravnoteženost, notranjo moč, motivacijo, voljo do življenja in ustvarjanja. Razliko je opazilo veliko prijateljev, znancev, celo moj osebni zdravnik je izrecno svetoval, naj se držim tega, kar sem uvedla. Bila sem res hvaležna za nasvet prijatelju, ki mi je svetoval vegansko prehrano.

Kot prvo bi rada izhajala iz stališča, da je vsako življenje sveto in podeljeno z višjega nivoja, kakor so človeška bitja. Kar pomeni, da se nimamo pravice postavljati za sodnika nobenemu živemu bitju in mu življenjski ciklus prekiniti. Istočasno pa živimo na planetu Zemlja, kjer je prehranjevanje nujno za obstoj. Za gradnjo naših celic, tkiv, energije je potrebno vnesti v telo od zunaj dovolj beljakovin, ogljikovih hidratov, mineralov, vitaminov, maščob in seveda vode, kar si v normalnih pogojih zagotavljamo z uživanjem hrane in tekočine. Torej je potrebno to hrano na nek način pridobiti. Veliko komentarjev sem slišala od znancev, ki so nasprotovali ali še nasprotujejo veganstvu, češ da je tudi rastlina živo bitje. Res je! Tudi pri rastlinah obstaja razvit tako čustveni kot mentalni sistem in to vemo vsi, ki imamo radi rože. Tudi znanstveni poskusi so dokazali, da se rože močno odzivajo na prijetno, umirjeno glasbo, pozitivne besede, ljubezen, drevesa so sposobna preko koreninske mreže in kamnin v tleh ustvariti dobesedno komunikacijski internet! Zato je pomembno, da se globoko spoštuje vsaka hrana, ki jo zaužijemo, od solate, pšeničnega klasa ali jabolka naprej, saj je vsak od njih živo bitje, ki je vredno spoštovanja.

Razlika je v tem, da se pri pridelavi rastlin (pretežno) ne uporablja metod, pri katerih bi rastline trpele, ni bilo zlorabe rastlin, prav tako je obremenitev okolja manjša, kakor pri prehrani živalskega izvora. Pri prehrani rastlinskega izvora je veliko t. i. nabiralništva, ki ne povzroči smrti rastline. V to skupino spada vse sadje in nekaj zelenjave. Hkrati je ta hrana lažje prebavljiva, pri svoji predelavi v telesu porabi manj energije, hitreje se izloči iz prebavnega trakta in pušča manj toksičnih snovi. Seveda moramo biti tu močno zavestni, katero in kakšno hrano izbiramo. Gensko spremenjena in močno kemijsko obdelana rastlinska hrana ni nič manj obremenjujoča za naše telo ali okolje kakor piščanec. Svetujem, da se osredotočamo predvsem na sadje in zelenjavo, ki sta od lokalnih pridelovalcev ali vsaj ekološko pridelana drugje. Vem, da to ni v celoti možno, vendar se lahko potrudimo vsak po svoji moči.

Živali na velikih farmah živijo v zelo nenaravnih pogojih. Zaradi stresa, fizičnega in psihičnega zlorabljanja, slabe izpostavljenosti sončni svetlobi, zraku in premalo gibanja imajo te živali zelo slab imunski sistem. Za njihovo zdravje, normalen razvoj in razmnoževanje je nujno dodajati antibiotike, hormone, umetne vitamine in minerale. Veliko teh snovi se po zakolu nahaja tudi v njihovem mesu, pa tudi v mleku in jajcih. Zato je dokazano, da vegani s svojo prehrano zaužijemo bistveno manj antibiotikov in hormonov kakor ostali.

Iz zgoraj navedenih razlogov je farmska reja živali odlično gojišče za številne bakterije in viruse, ki se ne širijo samo na živali, pač pa lahko mutirajo in »preskočijo« tudi na človeka. Boleznim, ki se širijo z živali na človeka, rečemo zoonoze in njihov seznam je zelo obširen. Seveda lahko prihaja do okužb tudi od domačih ljubljenčkov (ali ste vedeli, da tudi mi njih lahko okužimo?!), zato je potrebno paziti na ustrezno higieno in tudi na njihovo zdravje, vendar je ta nevarnost bistveno manjša, kakor je rezervoar okužb na velikih farmah. Za primer bom navedla izbruhe ptičje in prašičje gripe, ki se kot primarna okužba razvijeta pri živalih (vektor) in se z njih preneseta na človeka, kasneje pa se ta virus v populaciji do te mere umesti, da se prenaša s človeka na človeka in ne potrebuje več živalskega »posrednika«.

Nenazadnje je tudi Sars-CoV-2 virus, povzročitelj Covid-19, začel svojo rušilno pot kot zoonoza. Corona virus je namreč med krvosesimi netopirji endemičen in tudi sami zbolevajo zaradi njega, le da se v naravi bolne živali same umaknejo iz kolonije in ponavadi tudi poginejo. V prenatrpanih kletkah na tržnicah te možnosti ni bilo. Glede na nehigienske razmere so bile dane vse možnosti za preskok okužbe.

Pri nas so pogoste okužbe še s Sallmonelo, Campylobakterjem, Yersinijo, Listerio … Moramo pa vedeti, da sta lahko tudi sadje ali zelenjava okužena, bodisi preko iztrebkov ali urina živali v naravi bodisi v času obdelave in predelave. Zato je treba to hrano temeljito oprati in paziti pri obdelavi in shranjevanju.

Zavedati se moramo, da imamo z živim svetom okoli sebe zelo veliko skupnega, toplokrvna bitja pa smo si med sabo bistveno bolj podobna, kakor je to naš naučeni ego pripravljen priznati.

Spoštujmo naravo in njena živa bitja, saj tudi mi spadamo med njih in nimamo nobene pravice superiornosti v naravnem ekosistemu.

Revija Osvoboditev živali, letnik 19, številka 42, december 2021, str. 22-23. 64.

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...