Domov Članki Intervju: Boštjan Jakše, Težave mnogih zaradi laži okrog prehrane

Intervju: Boštjan Jakše, Težave mnogih zaradi laži okrog prehrane

Besedilo: Stanko Valpatič

Prehranske smernice v Sloveniji že leta in leta povzročajo težave mnogim staršem in otrokom. Smernice naj bi predpisala tako imenovana stroka, a se mnogi, tudi strokovnjaki za prehrano, z njimi ne strinjajo. In kaj zdaj? Zopet večno vprašanje, komu verjeti in kdo ima prav? Ker Strateški svet za prehrano pripravlja spremembe Smernic za prehrano v vzgojno izobraževalnih zavodih, smo prosili za pogovor in pojasnilo člana strateškega sveta, doktorja znanosti s področja prehrane, Boštjana Jakšeta.

Kaj naj bi se spremenilo?

Recenzentska skupina, ki jo je imenoval Strateški svet za prehrano, je na praktični ravni predlagala naslednje glavne spremembe: (I) Smernice za prehranjevanje v vzgojnoizobraževalnih zavodih: strokovne usmeritve in navodila (v nadaljevanju: Smernice v VIZ) naj podpirajo nakup slovenske, lokalne in ekološko pridelane hrane, (II) ob ohranitvi obstoječih dnevnih uravnoteženih obrokov, ki temeljijo na mešani prehrani, uvedbo dodatnega uravnoteženega obroka na osnovi rastlinskih živil, (III) podvojen vnos stročnic, polnozrnatih žit, (IV) prepoved za otroka škodljive skupine živil, npr. zelo predelana živila z veliko nasičenih maščob, holesterola, soli, sladkorja idr. ter načina priprave obrokov, kot sta cvrtje na olju in praženje na maščobi. Pomembno, v pogostost vnosa belega mesa (zdaj od štiri- do šestkrat) in rib (štirikrat) nismo posegali.

Omenjena stroka pravi, da bodo spremembe smernic otrokom naredile škodo.

Težko komentiram odziv omenjene stroke brez kakovostnih študij in podprtih argumentov. Dejstvo pa je, da so večji vnosi sadja, zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic na eni strani in manjši vnosi za otroka (in tudi sicer za ljudi) dokazano škodljivih skupin živil in načinov priprave obrokov na drugi ugodno povezani z zdravjem otroka.

Ista stroka tudi trdi: izključno rastlinska prehrana (veganstvo) ni primerna za otroke.

Namen Smernic v VIZ je usmeritev in vodilo pri načrtovanju uravnoteženih glavnih obrokov, hranljivih malic, medicinsko indiciranih diet ter strokovna podpora možnosti izbire ravnoteženega obroka, ki temelji na mešani prehrani in na osnovi rastlinskih živil. Ideološko opredeljevanje do različnih vzorcev prehranjevanja presega namen smernic in po mojem mnenju posega v avtonomno odločitev starša/skrbnika. Ko govorimo o tem, ali je določen vzorec prehranjevanja medicinsko utemeljen in s tem primeren ali neprimeren za otroke, je najprej treba opredeliti kriterij za primernost. To so bolj ali manj ugodni rezultati (primerjalnih) študij na otroški in/ali odrasli populaciji, vezani na (I celokupno hranilno ne/zadostnost, (II) (ne)ugoden učinek na različne vidike zdravja (še posebej na pogoste kronične nenalezljive bolezni) in (III) vpliv na okolje ter (IV) znotraj teh vidikov obstoj različnih (pregledov) in (pregledov pregledov) raziskav (opazovalnih in naključno kontroliranih).

Prebrali smo, da imate doktorat s področja prehrane. Ali izobraževalne institucije, na kateri ste pridobili ta naziv, slovenska stroka ne upošteva in zakaj ne?

To težko komentiram. Stojim pa na stališču, da stroka ni niti posameznik niti ozka interesna skupina niti ne morejo biti njihova stališča dogma. Prav tako sem mnenja, da samo z doktorskim
nazivom za določeno področje še nisi »kvalificiran« za naziv »stroka«. Pri prehrani gre za multidisciplinarno področje, ki znotraj posameznika zahteva več kvalitet, veščin in izkušenj,
tako raziskovalnih kot strokovnih in praktičnih ter nenazadnje sposobnost komuniciranja z
drugače mislečimi. V realnem življenju obstaja še dejavnik, ki ga številni ne omenjajo, to je problem interesnih skupin. Te vplivajo na to, kdo dobi sredstva, katere informacije so sprejemljive in kako jih zapakirati in na dejansko (ne) pripravljenost na spremembe.

Ali ni nelogično, da nekateri zdravniki pravijo, da moramo za dober razvoj in počutje jesti meso, spet drugi njihovi kolegi z isto izobrazbo pa trdijo celo popolnoma nasprotno, da meso povzroča mnoge bolezni?

Za zagovarjanje različnih stališč znotraj posamezne stroke je možnih več razlogov. Področje
medicine je zelo široko, medtem ko je področje prehrane, v ožjem smislu, zelo specializirano in ga ne morejo pokrivati ostala medicinska področja (in obratno). Poleg tega so mogoče različne interpretacije rezultatov znanstvenih raziskav in nenazadnje je mogoča ignoranca rezultatov znanstvenih raziskav, tako zaradi nepoznavanja rezultatov kot zaradi navzkrižja interesov. Naš zdravstveni sistem, kot tudi ves zahodni, realno gledano, temelji na kronično bolnih. Več kot je bolnih, bolj pogosta sta polifarmacija in število zdravstvenih postopkov, večji je dobiček posameznih struktur, ki so del medicinskega establišmenta. Spomnim se hipokrizije, da sem imel na doktorskem študiju priznanega zdravnika, ki je takrat med nami študenti priporočal ketogensko prehrano, medtem ko se je v letnem poročilu iz leta 2019, na katerega se opirajo avtorji Smernic prehrane v VIZ, podpisal za mešano prehrano.

Vemo, da študij za zdravnika vključuje le nekaj malega ur na temo prehrane. Zakaj se vseeno razglašajo za stroko?

Vaše trditve ne bi želel komentirati. Sem pa pred časom objavil pregleden znanstveni članek v priznani reviji (vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8706043/), kjer sem navedel študije, ki so ocenjevale izobraževanje o prehrani na medicinskih fakultetah, tako v Evropski uniji, ZDA kot drugje. Poznam tudi študije, kjer medicinci, ki so v družbi pogosto prepoznani kot kompetentni strokovnjaki za prehrano, jasno pozivajo po več kakovostnih izobraževalnih urah o prehrani, ne samo biokemiji, ampak prehrani v povezavi z zdravjem in pogostimi kroničnimi boleznimi. Tukaj se bom spet vrnil na zadnji odgovor, zdravstveni sistem oz. sistem  bolezenskega varstva ni zasnovan na način, da bi zdravnike nagrajeval, da ljudem pomagajo, da ne zbolijo ali da uživajo čim manj zdravil ali gredo na čim manj zdravstvenih postopkov – skladno s tem dejstvom so sestavljeni in napisani predmetniki. Menim, da tudi drugi kadri, ki posegajo na področje prehrane, nimajo kvalitetnega izobraževanja o prehrani – tako na zdravstvenih in farmacevtskih kot športnih fakultetah. To bi se moralo izboljšati, vendar pa je še bolj pomembno, da se posameznik(-ca) opolnomoči o prehrani, enako kot se mora opolnomočiti za osebne finance in na drugih področjih.

Nekateri bralci nas med drugim sprašujejo, ali se bo kaj spremenilo oziroma ali boste lahko zagotovili, da otroci ne bodo uživali gensko manipulirane hrane in hrane, ki bi vsebovala zadnje čase tako pogosto omenjeno moko iz žužkov, saj se v prehranskih smernicah do sedaj govori zgolj o vrsti, ne pa tudi kvaliteti hrane, ki naj bi bila glede na današnji način pridelovanja (škropiva, umetna gnojila, antibiotiki, hormoni, gnojnica, gnoj, greznice, ostanki farmacevtskih snovi …) neprimerna za otroke.

Želim si, da bi bila tudi ta tema na eni od naslednjih sej Strateškega sveta za prehrano (SSP).
Kolikor vem, morajo biti gensko spremenjeni organizmi (GSO) v Evropski Uniji označeni na etiketi, manipulacije so možne predvsem pri živalskih živilih v povezavi s krmo, ki lahko vsebuje GSO, in potencialno s pomanjkljivim nadzorom. Podobno velja za prehranske izdelke iz žuželk, ki jih je odobrila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). To ni moje področje, me pa kot državljana bolj skrbijo morebitne manipulacije z etiketami – ko proizvajalci izdelka ne navedejo vseh sestavin. Predlog recenzijske skupine SSP za Smernice za prehrano v VIZ ni šel samo v smeri skupin in kakovosti hrane, ampak tudi, da morajo avtorji v večjem obsegu poudariti ekološko in lokalno pridelano hrano.

Svet Evrope, vodilne organizacije za spoštovanje človekovih pravic v Evropi, je veganstvo potrdil kot pomembno, resno in koherentno prepričanje. Po Ustavi Republike Slovenije nima nihče pravice vzgajati otrok na način, ki je nasproten vrednotam staršev. Zakon o varstvu pred diskriminacijo prepoveduje posredno in neposredno diskriminacijo, nadlegovanje in viktimizacijo. Kako bi komentirali tole?

Ponavljam, člani SSP in recenzijske skupine se distanciramo od vsakršne ideološke povezave s
katerimikoli vzorci prehranjevanja. V povzetku recenzij smo tudi poudarili, da opredeljevanje do
različnih vzorcev prehranjevanja presega namen Smernic. Sam pozdravljam možnosti izbire, sploh če se spet vrnemo na prehrano v VIZ, saj pri tem sploh ne gre za poseg v posameznikov vzorec prehranjevanja. Argumenti za to so, da se lahko vsak starš/otrok odloči – upoštevajoč potrebno in morda ne najbolj enostavno logistiko – za en ali drug uravnotežen zdrav obrok. Poleg tega se otroci nenadzorovano s strani sistema VIZ prehranjujejo doma, lahko že za zajtrk, vsekakor pa za večerjo – naj ob tem povem, da le 20 % osnovnošolskih otrok uživa popoldansko malico, za vikend, ki se začne že v petek popoldne, nenazadnje so tu tudi počitnice, ki skupaj trajajo 3,5 mesecev, kar ni zanemarljivo. Kot zadnji argument pa naj navedem, da se lahko starš odloči, da otrok sploh ne jé v VIZ ali pa jé le posamezen obrok.

Še kakšno pomembno sporočilo?

Z argumenti, odločno, a obenem strpno!

Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 45, junij 2023, str. 58-59.

 

 

 

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...