Domov Članki Jadranka Juras: "SEM 1000-ODSTOTNO PREPRIČANA, DA JE PRIHODNOST VEGANSKA."

Jadranka Juras: “SEM 1000-ODSTOTNO PREPRIČANA, DA JE PRIHODNOST VEGANSKA.”

Intervju povzemamo po spletnem portalu Siol1NET., Trendi, avtorice Branke Grbin.

Jadranka Juras ima kot priznana in po vsej Sloveniji znana glasbenica to prednost, da lahko svoj glas uporabi tudi namesto tistih, ki tega ne morejo storiti: živali. Njeno zavzemanje za njihove pravice je doseglo veliko ljudi, čeprav številnim ni bilo všeč, kar slišijo, zato so jo označevali za “agresivno”. Marsikdo je opazil, da se je precej umirila, kar pa še ne pomeni, da je na tem področju manj aktivna, je pa poleg nje danes, “na srečo, takih ljudi vse več”, pravi.

Jadranka Juras se je pred kratkim vrnila na radijske valove v sodelovanju z zasedbo Okustični, ki jo sestavljata Mate Bro in Karin Zemljič. Skupaj so posneli album Enkratna, neponovljiva s petnajstimi skladbami, štirinajstimi avtorskimi in eno priredbo, trenutno pa ga predstavljajo z istoimensko pesmijo Enkratna, neponovljiva. Na glasbenem področju je sicer ves čas aktivna, čeprav ne toliko v mainstream popu, pač pa v operi in jazzu: še pred Okustičnimi je pri založbi ZKP z Big Bandom RTV Slovenija in možem Milanom Stanisavljevićem izdala jazzovski album (You and I and the Music), letos pa jo je bilo mogoče slišati tudi v SNG Maribor v operi Faust.

A Jadranka je v Sloveniji bolj kot uspešna in cenjena glasbenica znana kot glasna zagovornica živali, veganka in aktivistka. Sanja o svetu, v katerem bodo živali priznane kot čuteča bitja, ki se jih ne bo izkoriščalo, ubijalo in mučilo, temveč sobivalo z njimi, kot večina ljudi to že počne s svojimi hišnimi ljubljenčki.

Čeprav je zadnja leta manj “agresivna” pri zastopništvu živali, to še ne pomeni, da je manj zagreta, ji je pa postalo lažje, saj se je začelo zanje zavzemati vse več ljudi. “V času, ko sem sama govorila o veganstvu, to ni bilo del vsakdanjih pogovorov, niti veganov ni bilo veliko, kaj šele da bi bilo veganstvo sprejeto, zato so me mnogi doživljali kot, recimo temu, ‘motnjo’ in me označevali za ‘agresivno’,” pravi. Danes pa je, “na srečo, takih ljudi vse več”.

Zato je absolutno prepričana, da bo v prihodnosti hrana rastlinskega izvora nekaj povsem vsakdanjega in nekaj zelo samoumevnega. “Te prihodnosti se zelo veselim, čeprav dvomim, da jo bom sama doživela. Ljudje mi sicer velikokrat rečejo, naj se sprijaznim, da prihodnost ni veganska, a jaz sem 1000-odstotno prepričana, da je.”

Trenutno vas lahko slišimo na albumu Enkratna, neponovljiva. Kaj vas je prepričalo, da ste se spet pridružili Mateju in Karin?

Z Matejem se že dolgo poznava, tako rekoč od začetka moje glasbene kariere, spoznala sva se v oddaji Videospotnice, pozneje pa sva skupaj študirala jazz petje v Gradcu (on je bil višji letnik), zato me prav posebej ni bilo treba prepričevati, saj mi je bil kot oseba vedno všeč, kot glasbenik pa sploh, saj deliva zelo podoben glasbeni okus. Prva pesem Pri nas, pri kateri smo sodelovali, mi je bila že po štirih taktih všeč, zato sem privolila v sodelovanje, potem pa tudi sama izrazila željo, da bi še. Zato sem sodelovala tudi pri snemanju albuma Okustični Enkratna, neponovljiva. Zadnjih deset let se ne ukvarjam več s popularno glasbo, a če bi izdala nadaljevanje Sakure in Anime, bi si želela, da album zveni, kot zdaj zveni album Enkratna, neponovljiva.

Če se naveževa na naslov: kaj dela vas enkratno in neponovljivo? Kdaj ste tihi in kdaj igrivi?

Mene dela enkratno in neponovljivo že samo to, da obstajam. Tako kot vsakega človeka, vsako živo bitje. Nisem ravno tih človek, sem pa zadnja leta veliko bolj, ker sem se tudi kot človek precej umirila. Valovi življenja te malce obrusijo, pa tudi po duši sem bolj samotarka. Igriva sem, ko zapade prvi sneg, ko igram oziroma pojem vlogo v operni predstavi. Ko pride december in v stanovanju postavljam lučke ter poslušam Hrestača in vedno zaplešem na Rožni valček.

Zame je, recimo, neponovljiva vaša pesem Ko bi le vedel, pri kateri vedno zaslišim spremljevalni vokal Anžeta Kacafure (Kacafura trenutno ustvarja glasbo s pevko Senidah) – je res, da je on spremljevalni vokalist pri tej pesmi?

Da, ta pesem je res unikatna in posebna. V poštni nabiralnik mi jo je takrat, ko sem začela nabirati material za Animo, vrgel en izjemen človek in glasbenik z imenom Nikolovski, ki je bil tudi moj sosed in sem ga nonstop nadlegovala, naj mi kaj napiše za album. Da, spremljevalne vokale oziroma čez celotno pesem poje z mano Kacafura.

Če omenim še eno vašo staro pesem, Še vedno verjamem – v njej pojete, da še vedno verjamete v dobre ljudi. Ali bi danes lahko še vedno rekli to, peli to pesem?

Še vedno verjamem oziroma sem optimistična pesimistka. Če ne bi verjela, si ne bi več prizadevala za boljši jutri.

Pesem je nastala leta 2005 – kakšen svet ste si za prihodnost predstavljali takrat? Če bi vam takrat nekdo rekel, da se bomo čez 14 let borili za Zemljo in da še zdaj ne bomo priznali, da so živali čuteča bitja?

Isti svet kot danes, ker sem že takrat zelo dobro vedela, kam pelje naš način življenja. Tega, da so živali čuteča bitja, še nismo priznali, ker če bi, bi jih ljudje prenehali izkoriščati. Od tega smo še daleč, a vsak dan bliže. Mimogrede – kot kaže v Sloveniji, vpisa v zakon, da so živali živa čuteča bitja, ne bomo doživeli še tako kmalu. Tudi nisem še opazila, da se kaj posebej ljudje borijo za Zemljo. Posamezniki da, kako splošno družbeno gibanje ozaveščenih ljudi pa ne. Govorim v smislu korenitih in radikalnih sprememb ter seveda političnih.

Večina se še kar ne zaveda, da je Zemlja naš edini dom, in ni mi jasno, kaj drugega je bolj pomembno kot to, da si ohranimo prostor in razmere, v katerih lahko živimo in preživimo?!

Ljudje so opazili, da ste manj agresivni kot nekoč, kako to?

Mogoče je ravno obratno. Veganstvo in govorjenje o pravicah živali je danes prisotno povsod in so se ljudje na to navadili, zdi se jim normalno. V času, ko sem sama govorila o veganstvu, to ni bilo del vsakdanjih pogovorov, niti veganov ni bilo veliko, kaj šele, da bi bilo veganstvo sprejeto, zato so me mnogi doživljali kot, recimo temu, “motnjo” in me označevali za “agresivno”.

Razumem jih, saj ni lahko poslušati, ko nekdo na glas in neposredno pove, da zaradi tvojega priučenega načina življenja, torej zaradi izbire, odločitve, in ne nuje, živo čuteče bitje po nepotrebnem trpi in je ubito, ter da se je nujno spraševati o samoumevnih stvareh. Danes, na srečo, je takih ljudi vse več, mladi imajo ogromno idej, motivacije, so aktivni in to je navdušujoče!

Sami ste že dolgo let del društva Lajka, ki pomaga živalim. Koliko dela imate trenutno, koliko živali išče dom?

Lajka bo imela januarja 11 let in vseh 11 let delamo enako transparentno, kakovostno in angažirano. Vedno imamo kar nekaj psov in mačk, ki iščejo dobre domove. Vabim k ogledu na spletno stran lajka.org ali pa na naš Facebook zid, kjer vsak dan objavljamo živali, ki iščejo dom.

Kako bi primerjali trenutno stanje s takratnim, ko ste se pridružili društvu? Se zadeve kaj izboljšujejo?

Predvsem opažam, da je danes ogromno društev in posameznikov, ki se oglašujejo za “ljubitelje živali”, pa nisem čisto prepričana, da je njihov dejanski motiv dobrobit živali. In to seveda meče senco na dobro delujoča in transparentna društva. Se je pa premik zgodil predvsem pri ljudeh, saj danes ne gredo več tako ignorantsko mimo trpeče živali, ampak se angažirajo, prijavljajo.

Tudi veganstvo je postalo del mainstreama, kar je super, počasi dojemamo, da so tudi krave, pujsi, kokoši ter druge rejne živali živa čuteča bitja in da med njimi in na primer psi ni nobene razlike razen te, da se s psi družimo, z rejnimi živalmi pa ne.

To, da jih ne vidimo, je zelo dobro premišljeno, saj tako ne ozavestimo in ne priznamo njihovega obstoja, s tem pa tudi ne njihovega trpljenja in nepotrebnega ubijanja. Danes je za večino ljudi prehranjevanje s trupli živali in njihovimi izločki izbira, in ne življenjska nuja. 

Kadar kakšna žival še ne najde stalnega doma, jim ga nudite vi in trenutno imate doma dva gosta. Kako to sprejemajo vaše preostale živali?

Mi imamo doma vedno še enega psa, ki je pri nas v začasnem domu. Letošnje poletje pa je tako naneslo, da smo prišli domov z osmimi mački, od tega smo našli mačjo mamo s čisto majhnimi otroki ter hudo povoženega muca. Mulci so že odtačkali v nove domove, naslednji teden gre še zadnja mačja hči, za mamo po pričakovanjih ni interesa, ker bi vsi imeli mladičke, povoženi Tomica Galeb pa še okreva po operaciji, saj je imel izjemno zapleten zlom. On je pri kolegici. Sem pa pred kratkim spet pobrala mačjega mladiča, ki gre v začasen dom k drugi kolegici, saj me ne bo v Sloveniji do 25. januarja.

Moje živali imajo s sprejemanjem prišlekov bistveno manjše težave kot moj mož (smeh, op. p.). Je pa res, da mi zadnja leta precej pomaga, zlasti pri sprehajanju psov. Pa mačjo družino mi je tudi pomagal reševati. Nekako mu postaja jasno, da se ne morem spremeniti (nasmeh, op. p.).

Kako lahko društvu Lajka pomagajo drugi?

Najbolj nam lahko pomagajo z včlanitvijo, da postanejo naš podporni član oz. članica, z donacijami, s tem da nam namenijo del dohodnine (obrazec lahko najdejo na naši spletni strani www.lajka.org). Nam pa tudi kronično primanjkuje začasnih namestitev. Te so življenjskega pomena.

Koliko je pozitivnih zgodb, ki jih piše društvo Lajka?

Meni se zdi, da so vse zgodbe, ki jih piše društvo Lajka, pozitivne, saj naredimo absolutno vse, kar je v naši moči, da živalim pomagamo. Angažiramo se tudi okoli zakonskih sprememb in smo vedno glasni, ko gre za živali. Tudi zelo smo se angažirali pri interventnem zakonu o odstrelu volkov in medvedov, ki je za naše pojme popolnoma zgrešen, nepotreben, populističen in zlorabljen.

Sami svojo ljubezen do živali izražate tudi tako, da niso del vaše prehrane. Koliko let ste že veganka?

Vse drugo bi bilo zgolj prazno besedičenje. Kaj pomenijo besede, če pa ni dejanj, kako naj ljudem govorim o živalih, če sem del industrije, ki jih izkorišča? Veganka sem že več kot deset let, koliko natanko, pa ne vem. Zame je veganstvo moralna osnova.

Kakšne nasvete bi imeli za nekoga, ki razmišlja, da bi spremenil svoj življenjski slog in postal vegan?

Danes je veganstvo del mainstreama in knjig. Člankov na temo veganstva je ogromno. Tudi kuharskih knjig. Danes biti vegan je zelo preprosto, včasih ni bilo tako. Kdor si zares želi, bo našel pot in informacije, o tem sem prepričana. Se mi zdi pa pomembno opozoriti na to, da je veganstvo način življenja, ne dieta.

Kot veganka stremim tudi k temu, da s svojim načinom življenja ne škodujem ljudem, da ne obremenjujem Zemlje, torej da presežem to mentaliteto norega in ignorantskega potrošništva. Meni je zelo mar, kaj in koga z nakupom podpiram. In tako kot ne želim podpirati izkoriščanja živali, ne želim podpirati niti izkoriščanja ljudi.

Zadnje čase se o veganstvu oziroma hrani rastlinskega izvora govori vedno več. Ste veseli, da se to dogaja?

Absolutno. Za to si nenazadnje vsa ta leta prizadevam.

K temu je veliko pripomogel tudi dokumentarni film The Game Changers, ki prikazuje povezavo rastlinske prehrane s profesionalnim športom. Ste si ga pogledali?

Sem. Zdi se mi super, da se o tem veliko govori na način, ki pride do širše množice ljudi, ker če vegani govorimo o trpljenju živali, smo zelo hitro označeni za nebodigatreba ali celo agresivne.

Je dobro prikazal povezavo med rastlinsko prehrano in športom? Mislite, da bo lahko spremenil mišljenje kakšnega mesojedca?

Glede na odzive ljudi, vidim, da bo. Ker je človek po naravi precej sebično bitje, ga bo morda prej prepričalo to, kake koristi od veganske prehrane bo imel on sam, kot trpljenje živali.

Mislite, da vpliva na ljudi, če se v dokumentarcu pojavi Arnold Schwarzenegger?

Ne vem. Verjetno. Meni je bilo žal, da se ni pojavil Novak Đoković.

Kaj pa si mislite o fleksitarijancih, ljudeh, ki meso jedo občasno?

Nič. Kot rečeno, veganstvo ni dieta, mene osebno diete ne zanimajo.

Kaj pa o brezmesnih ponedeljkih?

Mesna industrija ogroža Zemljo. Zaradi mesa brutalno umirajo nedolžna bitja. Sto in en ovinek, pa ne vem kakšni celofani, pa baby steps … Zakaj že? Ali ni jasno, da za to nimamo več časa? Veganstvo je prihodnost, pa če vam je to všeč ali ne.

Zadnja leta je zelo priljubljen izziv, ki mu v tujini pravijo veganuary, pri čemer pozivajo ljudi, naj se poskušajo januarja prehranjevati pretežno vegansko. Imate kakšen predlog, kako se ga lotiti tokrat?

V Sloveniji imamo zelo dobro razdelan 30-dnevni veganski izziv na Vegan.si, kjer Slovensko vegansko društvo vsako leto organizira 30-dnevni veganski izziv, ko imaš v tem času možnost spoznati vegansko prehrano, kaj to pomeni, pri čemer ti pomagajo tudi mentorji. Lahko si dopisuješ z vegani, ki so to že nekaj časa, te vodijo skozi 30-dnevni veganski izziv, kar je odlično izhodišče. Sicer je pa danes zelo lahko priti do veganske prehrane, veliko informacij je na spletu, hrano dobiš že tako rekoč povsod, tako da danes biti vegan, kar zadeva samo prehrano, absolutno ni težko.

Foto: Ana Kovač

Kaj pa menite o porastu veganske prehrane, ki posnema burgerje, klobase in imitira “originalno” različico – se vam zdi to dobra spodbuda, da se ljudem pokaže, da lahko dobro jedo tudi, če so to brezmesne različice, ali pa gre v napačno smer in je to gibanje slab način promoviranja veganstva?

S tem nimam nobenih problemov. Zakaj bi morala biti beseda salama rezervirana samo za mesni izdelek? Salama ima nek specifičen okus, obliko itd. Če vse to znajo ujeti s sestavinami rastlinskega izvora, se meni to osebno zdi super! In pri nas doma večkrat jemo rastlinske hamburgerje slovenskega proizvajalca Amaze, rastlinske sire in rastlinska mleka. Mesna in mlečna industrija sta očitno zelo nervozni, če je to edini moteči element, da rastlinske izdelke imenujemo z imeni mleko, salama, hrenovka … Žalostno.

Tudi Slovenija je v času ministrovanja Dejana Židana brezsramno ovešala Slovenijo z jumboplakati, kako so mleko, sir in meso super hrana, zdajšnja ministrica Pivčeva pa po vsej sili hoče spodbujati živinorejo, ampak za planet jo pa menda skrbi. Ne vem, meni to ne gre skupaj, njej očitno gre.

Kakšen bi bil vaš komentar nedavnega burnega odziva kmetovalcev in pridelovalcev mesa zaradi oglasa priljubljene trgovine Tesco, v katerem deklica očetu potoži, da noče več jesti mesa, on pa jo posluša in jima pripravi vegansko enolončnico?

To nakazuje zgolj na to, da očitno izgubljajo stranke. V ospredje prihaja rastlinska prehrana in vse več ljudi raje poseže po tej. Ta trend je zelo močen na Zahodu, kjer so tudi zaradi tega začeli mit o soji, češ da je škodljiva, kar ni res. Hkrati so iz istega razloga začeli mit o škodljivosti glutena. To dejansko izhaja iz tega. Verjamem, da ima veliko ljudi netoleranco na gluten, tudi sama imam včasih reakcije, ko jem kruh, vendar nekako menim, da bolj zaradi konzervansov kot same pšenice.

Poleg tega moramo vedeti, da je hrana danes obdelana s 101 pesticidom, tudi rastlinska, seveda, mesna pa še toliko bolj, še z antibiotiki. Bizarno je, da se mesni, mlečni in jajčni lobiji zdaj toliko ukvarjajo s tem, ali gre za rastlinsko mleko ali napitek, ter da rastlinskemu siru ne smemo reči sir, kar samo nakazuje na to, da imajo očitno težave, ker se potrošniki zatekajo k rastlinski hrani.

Veganstvo danes promovira vse več ljudi, tudi mladostniki, celo svetovno znana pevka Billie Eilish je veganka, o tem govori na glas in k temu spodbuja druge ljudi.

Za Billie Eilish sem slišala od ene učenke, a nisem vedela, da je veganka. To se mi zdi super in nekaj enkratnega, da se promovira veganstvo, upam da tudi kot etična izbira. Tega si želim več: da bi ozavestili obstoj teh živali in da se o veganstvu ne pogovarjamo izključno s sebičnega vidika, torej zaradi lastnega zdravja, ampak vzamemo v obzir tudi in predvsem živali.

Veganstvo je nenazadnje družbeno gibanje in tukaj ne gre samo za prehrano, tu gre za filozofijo in idejo o svetu oziroma družbi, ki ne izkorišča drugih in ni potrošniško naravnana. Ne gre za to, da si vegan in si še vedno brezmejni potrošnik, čeprav veganski.

“Bodimo vegani, pa se še naprej obnašajmo kot nori potrošniki in onesnaževalci planeta na drugih ravneh.” Ne. Gre za življenjski slog, v katerem vzameš v obzir ogromno vidikov in nenazadnje tudi izkoriščanje naravnih virov, človeškega suženjstva ter seveda živalskega. In nato se vse razširi. Ne mislim samo na živali, absolutno razmišljam tudi o tem, ali se izkorišča tudi ljudi, uničuje naravne vire in okolje.

Kaj pa Greta Thunberg, še ena najstnica, ki prav tako promovira veganstvo?

S fenomenom “Greta” si nisem najbolj na jasnem. Se mi je pa prižgala rdeča luč, ko sem videla, kdo stoji za njo – in to so bančniki in korporacije. Zelo dvomim, da je njim v interesu splošna dobrobit, mislim, da tisti, ki stojijo za njo, gledajo na večanje kapitala, in zelena industrija je lahko zelo uničujoče potrošniška, kot je nezelena industrija. Tudi zelena industrija lahko spelje vodo na svoj mlin, da se kapital še naprej vrti pod pretvezo neke zelene politike, za katero na koncu ugotovimo, da ni čisto tako zelena, kot se hoče oglaševati. Torej, stran od čezmernega potrošništva, stran od preustvarjanja materialnih dobrin.

Imate kakšne predloge, kako naj starši pristopijo k temu, da se je njihov otrok ali najstnik odločil za veganstvo?

Starši morajo absolutno prisluhniti otrokom in se skozi vse svoje življenje izobraževati, razširjati obzorja, se spraševati o samoumevnih stvareh. Če jih otrok nagovori in ima resno etično dilemo, kar otroci absolutno imajo, ko spoznajo, da so to živali, ki jih imajo v resnici zelo radi, je to lahko zelo hudo in travmatično zanje. V tistem trenutku bi se morali starši izobraziti, se izprašati, raziskati in ga podpreti. In tudi sami razumeti, da so dobili enkratno priložnost, da jih otrok česa nauči.

Ste preizkusili kakšen veganski kotiček v Ljubljani, kjer jih je vedno več? Kakšni se vam zdijo?

Seveda. Zelo imam rada Veganiko, Kucho, Loving Hut in Radhagovindo. Kucha ima tudi zelo dobre izdelke, ki jih sami izdelujejo (ajdova batina oziroma salama, rastlinski jogurti, tempeh itd.).

Kot pravite sami, veganstvo ni samo prehrana, temveč življenjski slog, v katerem je posameznik ekološko in družbeno odgovoren, zato me zanima vaše mnenje o reciklirani volni, ki sicer ni veganska, je pa ekološka, takšen nakup pa morda trajnosten?

Sama imam recikliran volneni plašč od svoje babice, ki sem ga našla v omari, verjetno je star kakšnih 50 let in sem ga dala predelati. Seveda, tukaj vzamem v obzir tudi nepotrošnjo, če imam možnost nekaj reciklirati, bom definitivno to naredila, namesto da bi šla kupit nov veganski plašč. To je spet ta mentaliteta nepotrošništva, ki jo kot veganka skupaj s kolegi zagovarjam. Da ne obremenjuješ dodatno okolja. Absolutno recikliram.

Stare usnjene čevlje sem že davno ponosila in si zdaj kupim, če jih potrebujem, seveda, veganske, vendar načeloma ne v trgovinah, kjer je samo plastika, ker moje prioritete niso, da imam 20 parov čevljev in polno omaro oblek, temveč se skušam zavedati, kaj s svojim nakupom podpiram, zasledujem kvaliteto pred kvantiteto in imam zato zelo omejeno število obutve. Raje za čevlje plačam malo več in kupim takšne, ki so iz materiala, ki je bistveno manj obremenjujoč za okolje kot sama plastika. Recimo usnje iz ananasa.

Kaj pa staro krzno naših babic? Je sprejemljivo, da se ga nosi, čeprav je reciklirano?

Mislim, da ne, ker s tem, ko daš krzno nase, nekaj sporočaš. Poleg tega ljudje ne vejo, da je reciklirano, razen če si daš nanj nalepko “krzno moje babice izpred 50 let”. Problem je ta sporočilnost, a težava bi bila tudi, če bi ta krzna zmetali na kup in jih sežgali, to se mi pa tudi absolutno ne zdi v redu. Ja … to so te dileme.

Pred leti, ko je bila močna kampanja za prepoved krzna, smo si prizadevali, da bi stare krznene plašče dali zavetiščem ali psom, ki bivajo zunaj, da jim je toplo. Čeprav živali zelo zanimivo reagirajo na krzno, postanejo precej zmedene, saj takoj ločijo, kaj je pravo krzno in kaj ne.

Dokler gre za staro krzno, ki ga je škoda zavreči, nekdo oziroma več njih je zanj, žal, precej brutalno in nasilno umrlo, v redu, ampak v primeru, da se ta proizvodnja neha včeraj. Tako kot proizvodnja usnja.

Zelo jasno mora biti, da je treba prenehati ubijati živali zaradi krzna, usnja, volne, mesa Skratka, prenehati uporabljati živali kot komoditeto. Tisto, kar pa že imamo na trgu, pa naj gre v neko ciklično predelavo.

Pred kratkim ste v oddaji Zadnja beseda, v kateri je bila gostja Lepa afna, dejali, da ne spremljate vplivnežev in instagramerjev. Zakaj ne?

Ne spremljam, ker me ne zanimajo. Raje berem knjige, v knjigah je veliko modrosti.

Se vam vseeno zdi v redu, kadar se prek teh omrežij, na katerih “visi” večina ljudi, širi zavedanje o veganstvu in ljubezni do živali?

Nekaj je širjenje oziroma ozaveščanje, nekaj pa je samopomocija, da imaš od tega materialne ali kakšne druge koristi. To je velika razlika. Tudi sama uporabljam Facebook, ampak na mojem zidu boste redko videli kak sebek ali hvalisanje, kako je moje življenje oh in ah, nisem tak tip, kar pa za mojo kariero seveda sploh ni dobro. Zid uporabljam predvsem za ozaveščanje, za opozarjanje na družbene problematike in krivice.

Zadnjič mi je kolega rekel, da je prelet Facebooka, kaj ljudje pišejo, videti takole: “Happy, happy, happy, Juras, happy, happy, happy, Juras … “. Ne da se mi blefirati in ustvarjati lažnega življenja, že s tem, ki ga dejansko živim, imam več kot dovolj dela (smeh).

Kako si predstavljate popoln svet, kakšen bi bil?

Svet poln empatičnih ljudi, ki živijo v sožitju, miru, sobivajo po principu ne delaj drugim, kar ne želiš, da drugi delajo tebi. Veganski svet (nasmeh).

V čem bi pohvalili ljudi, v čem nam gre dobro in še nismo čisto brezupni?

Prebujamo se. A še vedno zelo počasi. Obstajajo pa izjemni posamezniki, ki stremijo k višjemu dobremu, ki skupno dobrobit postavljajo pred lastno. Da bi jih le bilo več in da bi bili še bolj glasni!

Mislite, da bo hrana rastlinskega izvora v prihodnosti nekaj vsakdanjega in da ne bomo več jedli živali in se na preteklosti ozirali z mislijo: “Le kaj smo mislili?”

Absolutno sem prepričana, da bo v prihodnosti hrana rastlinskega izvora nekaj povsem vsakdanjega in nekaj zelo samoumevnega, tako kot se danes ljudem hrana živalskega izvora zdi nekaj samoumevnega in tradicionalnega. Te prihodnosti se zelo veselim, čeprav dvomim, da jo bom sama doživela. To se bo zgodilo, ko se bo obrnilo kakšnih sto let, da bodo ljudje to prevzeli kot nekaj zelo samoumevnega. Ljudje mi sicer velikokrat rečejo, naj se sprijaznim, da prihodnost ni veganska, a jaz sem 1000-odstotno prepričana, da je. 

Če bi se znašli sami na samotnem otoku s pujskom … katero knjigo bi vzeli s sabo, kateri album bi poslušali in katero vegansko jed bi imeli s seboj?

To je sicer zelo nehvaležno vprašanje, ker človek si ne more izbrati samo ene knjige in enega albuma, kaj šele eno vegansko jed! Če pa že, potem bi si s pujskom še enkrat prebrala knjigo Izmael Daniela Quinna, vzela album, kjer so zbrana vsa dela Wagnerja (in pretihotapila zraven še album Sarah Vaughan How long has this been going on), ter vietnamsko vegansko tofu solato z riževimi rezanci, limonsko travo in zvitki (pa pretihotapila veganski tiramisu).

Avtorica: Branka Grbin

Povzeto po:

https://siol.net/trendi/glasba/jadranka-juras-sem-1000-odstotno-prepricana-da-je-prihodnost-veganska-intervju-video-514148?fbclid=IwAR1bnvBV2fj6qx_aCJx0E9M4swjPKnoE7j6yD7l3_13yHu1-7JM1gTr1t8w

 

Zadnji prispevki

Prošnja za pomoč

Spoštovani prijatelji narave in živali! Tokrat se obračam na vse vas s prošnjo. Namreč v tem polletju smo pri društvu prejeli manj denarja...

ALI SO UNIČEVANJE NARAVE, UBIJANJE, IZKORIŠČANJE IN MUČENJE ŽIVALI POVEZANI S KORONA VIRUSOM?

Besedilo STANKO VALPATIČ, Revija Osvoboditev živali, Junij 2020 S tem, ko zastrupljamo naravo z agrokemijo in ostalimi strupi, ko...

IZŠLA JE 39. ŠTEVILKA REVIJE OSVOBODITEV ŽIVALI

V začetku junija je izšla 39. številka revije Osvoboditev živali. V uvodniku lahko preberete:  Spoštovane bralke in bralci! razmere za življenje postajajo iz leta...

Uničevanje narave in množično živinorejo je omogočila »znanost«!

Tako imenovani razvoj človeštva in znanost, ki je v službi kapitala, ne upoštevata božjih zakonitosti in priporočil o miroljubnem odnosu do...

BILI SMO OPOZORJENI: »Pomor živali je smrt ljudi«

Pred dvema desetletjema je po Evropi na grmadah gorelo na deset tisoče govedi, kar je vznemirilo svet. Mnogi so celo govorili o...

Zgibanka Tla, na katerih živimo in miroljubno kmetijstvo

V maju 2019 je Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice izdalo poučno zloženko z naslovom Tla, na katerih živimo in miroljubno...