Domov Aktualne novice JAVNO PISMO EVROPSKI KOMISIJI IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

JAVNO PISMO EVROPSKI KOMISIJI IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji
Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji

Dunajska 20
SI – 1000 Ljubljana

Ljubljana, 29. 6. 2019

 

JAVNO PISMO EVROPSKI KOMISIJI IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Slovenski parlament je 20. 6. 2019 na pobudo Ministrstva za okolje in prostor po hitrem postopku sprejel interventni zakon, po katerem naj bi lovci do konca aprila 2020 iz narave »odvzeli« 200 medvedov, do septembra 2020 pa bi lahko odstrelili tudi 11 volkov. Razloga za sprejetje zakona naj bi bila porast poročil o napadih zveri na rejne živali in omajan občutek varnosti pri prebivalcih območij, ki se prekrivajo z življenjskim prostorom medveda in volka.  

Varstvo medveda in volka je dolžnost, določena v več mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Najpomembnejši med njimi sta Bernska konvencija (Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov – Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats), uveljavljena leta 1982. Slovenija jo je ratificirala leta 1999).

kjer se medved in volk nahajata v Dodatku II (Strogo zaščitene živalske vrste), ter Konvencija o biološki raznovrstnosti (The Convention on Biological Diversity, uveljavljena leta 1993, ratificirana leta 1996). Varstvo medveda in volka zagotavlja tudi pravo EU v Direktivi o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst – The Habitats Directive), kjer se nahajata v Prilogi II (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja) ter Prilogi IV (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati). V Sloveniji medveda varujejo enaki nacionalni predpisi kot risa in volka, odstrel medveda in volka pa ureja Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 28/0912/1076/1076/1173/12104/1371/1478/15 in 3/17).

Volk in medved štejeta med prvine biotske raznovrstnosti, katere namen varovanja je ohranitev naravne dediščine, k čemur zavezuje tako državo kot lokalne skupnosti tudi 73. člen Ustave Republike Slovenije.

Po ocenah strokovnjakov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je bilo v Sloveniji leta 2018 okoli 975 medvedov, volkov pa okoli 75.

Vlada RS »upravlja« s populacijo zaščitenih vrst medveda in volka z letnimi odloki o odstrelu. Leta 2018 je izvršitev odloka zaustavilo Upravno sodišče, ker Ministrstvo za okolje in prostor ni uspelo dokazati družbene nesprejemljivosti medveda in volka v primeru preštevilčne populacije. Z letošnjim interventnim zakonom, ki odreja za odstrel povsem enako število živali kot lanski odlok, je vlada zaobšla možnost sodnega varstva pred neupravičenim posegom v zaščiteni vrsti. 

Populacija medvedov je v Sloveniji začela naraščati med jugoslovanskimi vojnami v 1990-ih, ko je k nam pribežalo večje število medvedov z zahodnega Balkana. Volk je bil na Slovenskem do srede 20. stoletja skoraj povsem iztrebljen, njegova populacija si je v zadnjih desetletjih komaj opomogla. Obe vrsti ogroža uničevanje in krčenje življenjskega prostora zaradi prometne infrastrukture, intenzivnega kmetijstva in naseljevanja ljudi v habitate zveri. Zverem se prekinjajo selitveni koridorji in z gradnjo avtocestnih in železniških povezav onemogočajo stiki. V zadnjem času se težje gibljejo tudi zaradi postavljanja bodeče žice na meji s sosednjo Hrvaško, s katero Slovenija preprečuje tako človeške kot živalske migracije.

Najbolj popolna raziskava števila medvedov v Sloveniji in povzročanja škod na rejnih živalih je bila opravljena v okviru projekta Life DinAlp Bear (https://dinalpbear.eu/domov/). Projektna skupina, ki sta jo financirali Slovenija in Evropska komisija, je ugotovila, da večje število medvedov ne vpliva na večanje števila škod. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je izvedla raziskavo (http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/krofel-et-al.-2011-effectiveness-of-wolf-culling-zbgl.pdf), ki je prav tako pokazala, da odstrel volkov ne vpliva na obseg škode. Ugotovljeni učinek odvzema volkov iz narave je bil prav nasproten od pričakovanega – število škodnih primerov se je po odvzemu še povečalo.

Kmetom, predvsem rejcem drobnice, ki največkrat prijavljajo škodo, so na voljo številni učinkoviti ukrepi za regulacijo zveri: ozaveščanje, odškodninski sistem, električne ograje, uravnavanje krmljenja, v zadnjih letih pa tudi sofinanciranje zaščitnih ograj in ovčarskih psov, uvedba možnosti za plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov v naseljih na območju velikih zveri, ohranjanje volkove plenske baze itd. V letu 2015 je Ministrstvo za okolje in prostor rejcem drobnice omogočilo 80 %-no sofinanciranje opreme za varovanje rejnih živali pred velikimi zvermi s pomočjo visokih elektromrež. V letih 2016 in 2017 je Agencija za okolje v sofinanciranje vključila tudi ukrepe preprečevanja ponovnega nastanka škode na čebelnjakih, sadovnjakih in drugega premoženja. V letu 2015 se je za sofinanciranje odločilo 5 potencialnih oškodovancev, leta 2016 trije in 14 potencialnih oškodovancev leta 2017.

Žalostna realnost je, da rejec za od zveri zaklano drobnico prejme trikrat večjo državno odškodnino, kot je cena drobnice na trgu (https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174589669).

Žalostno je tudi, da je kljub varovanosti medved v Sloveniji pogost lovski plen. V bližino prestrašenih prebivalcev ga privablja intenzivno krmljenje lovcev, ki medveda navajajo na lahko dostopno hrano, da bi ga lažje uplenili. (Krivo)lov na medveda je za lovce izziv, čeprav ga praviloma odstrelijo z varne razdalje z lovskih prež. (Povprečna starost pobitih medvedov znaša manj kot tri leta, medvedji mladiči pa živijo z materjo dve leti.) Medvedov kožuh je zaželena trofeja, njegove tace so draga delikatesa. Medvedje meso v prestižnih restavracijah v alpskih državah sodi v vrh gastronomske ponudbe in je sploh najdražja »divjačina«. V Sloveniji so trije večji ponudniki divjačine, ki ponujajo tudi medvedje meso. To so štajerski Gozdič (http://www.gozdic.si/), dolenjski Meglen (http://divjacina-meglen.si/), znan po medvedjih šapah, in škofjeloški Nimrod (https://www.nimrod.si/). Slednji je, z 2.200 tonami letno, drugi največji ponudnik divjačine v Evropi.

Z odstrelom medvedov se da torej dobro zaslužiti, saj tuji lovci za medvedjo trofejo po podatkih Lovske zveze Slovenije odštejejo od 2.500 do 6.000 EUR  (https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-lov-na-slovenskega-medveda-tuji-lovci-odstejejo-najmanj-2500-evrov.html). Slovenija in vzhodnoevropske države nasploh postajajo priljubljeno in ceneno lovišče za premožne lovce iz zahodnoevropskih držav, kjer so velike zveri učinkoviteje varovane. To je še ena izmed številnih kulturnopolitičnih ločnic, ki deli Evropsko unijo na prvorazredne in drugorazredne članice. 

Vlada RS medtem protislovno in zavajajoče razglaša, da “je poseganje v populacije [varovanih vrst] omejeno na izjemne primere.” … Del celovitega upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji je že desetletja tudi uravnavanje številčnosti, ki temelji na rednem spremljanju stanja. Podatki o škodah tudi ne potrjujejo navedene trditve, da se zaradi večanja populacije volka in medveda v zadnjih letih množijo napadi velikih zveri na domače živali. Nihanja so bolj kot od številčnosti odvisna od letnega obroda v gozdovih, splošni trend tako števila škodnih dogodkov kakor tudi izplačanih škod pa je v upadanju. Največji vpliv na škode imajo preventivni ukrepi za zaščito premoženja. Ob ustrezni in vzdrževani zaščiti je mogoče škode močno omejiti. Država omogoča sofinanciranje dodatne zaščite, stroške dodatnega dela pa je mogoče kriti z vključitvijo v ukrepe Programa za razvoj podeželja. Vlada sprejema odločitve za poseg v populacijo zavarovanih vrst velikih zveri na podlagi strokovnih predlogov, pripombe zainteresirane javnosti pa upošteva do tiste mere, da končna odločitev ne ogroža stanja populacije, zaradi česar je odločitev strokovna, zakonita in demokratična.« (http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/8892/?fbclid=IwAR13ip-q0xHhs3ux3cscVCEBD7n36VRMlSV98IBTsObkJC2WI5VCqNXxk14).

Kako je lahko strokovna, zakonita in demokratična odločitev o odstrelu 200 medvedov in 11 volkov izjemen primer, v katerem se lahko kršijo vse zgoraj navedene mednarodne konvencije, evropska in nacionalna zakonodaja, čeprav se v zadnjem času ni zgodilo prav nič izjemnega in vlada sama priznava, da se število napadov zveri ne povečuje? Izjemno je prej to, da oblast krni demokratično javno razpravo s sprejemanjem zakonov po neupravičenem hitrem postopku v škodo narave, ki je zaščitena le na papirju. Izjemno je, da pohlepu in brezbrižnosti žrtvujemo 20 % populacije medveda in 15 % populacije volka, ki sta pomembna za ohranjanje naravnega ravnovesja tako kot vse ostale žive vrste. Tako izjemen odstrel bo povzročil izjemno namnožitev srnjadi in jelenjadi, s katerima se hranita medved in volk, izjemno pašo srnjadi na poljščinah in spet izjemen odstrel le-te za trofejno rogovje in človeško prehrano. Dobiček vsakič zmaga.

Živali so pred puškami povsem nemočne. Zato v njihovem imenu podpisani prosimo za učinkovitejšo zaščito evropski instituciji, na kateri naslavljamo to javno pismo.

V preteklosti so že potekali programi preseljevanja zveri v predele EU, kjer so bile povsem iztrebljene.

  • Populacije zveri ne morejo biti izključno nacionalna skrb in problem, zato pozivamo Evropsko komisijo, da na tem področju pripravi in uskladi vseevropsko strategijo, ki bo upravljala z ogroženimi vrstami v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.
  • Evropski parlament pozivamo, naj uzakoni stalni monitoring nad ogroženimi vrstami, ki bo sproti presojal upravičenost interventnih in rednih zakonov, ki posegajo v populacije ogroženih vrst.

Interventni zakon o odstrelu medvedov in volkov v Sloveniji je stopil v veljavo danes, 29. 6. 2019. Prosimo vas, da nemudoma ukrepate.

 

Društvo za dobrobit živali AniMa in

Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave,

Društvo Lajka,

Zavod Pit,

Društvo Arja,

Društvo Dondes za ohranjanje naravne dediščine Slovenije,

Društvo za pomoč živalim RubayaL,

Animal Angels,

Obalno društvo proti mučenju živali,

Liga za prepoved lova na prosto živeče živali v Sloveniji,

Društvo učiteljev gluhih Slovenije, 

Društvo za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski,

Društvo Mačja preja,

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice,

Mission Pawssible,

Zavod Naš kuža, zaščita in pomoč živalim,

Društvo za zaščito živali Novo mesto.

12.584 podpisnikov peticije proti odstrelu medvedov in volkov

—————————————-

Odgovor 4. 7. 2019:

“Spoštovani,

Najlepša hvala za vaše obvestilo, ki ste ga naslovili na Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Vaše odprto pismo smo v proučitev posredovali našim strokovnih službam s področja Habitatne direktive (Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst).

Naj ob tem povemo, da smo takoj po sprejemu Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (sprejet 20. 6. 2019) poslali pismo slovenski vladi, kjer izražamo zaskrbljenost glede ujemanja zakona z evropsko zakonodajo s področja varovanja habitatov. Hkrati smo Slovenijo spomnili, da bo v kratkem objavljena razsodba Sodišča EU, ki na pobudo Višjega sodišča na Finskem pripravlja interpretacijo člena v Habitatni direktivi o izjemah, ki dovoljuje nadzor velikih zveri z odlovom. Razsodba bo prinesla pravno prakso za celotni evropski prostor in bo vsem državam članicam ponudila enotne rešitve. Slovenijo smo tudi spomnili na primere dobih praks sobivanja velikih zveri in človeka v državah članicah ter na iskanje rešitev v skladu s Habitatno direktivo in projekti LIFE in SLOWOLF, za katera je bilo namenjenih 721.000 evrov evropskih sredstev, ter LIFE DINALP BEAR, ki je prejel 4,149.000 evrov iz evropskih sredstev z namenom podpore sobivanja z medvedi in volkovi v Sloveniji.

Lep pozdrav,

European Commission / Evropska komisija
Representation in Slovenia / Predstavništvo v Sloveniji”

 

Zadnji prispevki

Šank upravljanje medveda

Povzemamo prispevek mag. Tomaža Ogrina, ki je bil objavljen na spletni strani Dnevnika, Mnenja, 20. septembra 2019. Oba ministra, za okolje in prostor...

Nenasilje v našo dolino in slogo med nas ter stvarstvo

Mnenje mnogih je, da živimo v zanimivih, lepih, prelomnih, težkih ... časih. Takšna mnenja so bila v vseh obdobjih obstoja človeka. Vendar...

LEGALIZACIJA NABIRANJA ŽELVJIH JAJC V KOSTARIKI

V Kostariki so uvedli nenavaden projekt za stabilizacijo populacije želv vrste Olive Ridley. Obmorskemu mestu Ostional je kostariška vlada dovolila izjemo od...

Prepoved krmljenja toplokrvnih rejnih živali s poljščinami (predlagam.vladi.si)

Pred več kot enim letom sta Matevž Jeran in Jure Vrhovnik napisala odprto pismo na MZ, NIJZ, MKGP in MOP z naslovom...

ŠEPETANJA PREDNIKOV V PRAVLJICAH, »Močnik je steber dežele Kranjske.«

V TV oddaji Zadnja beseda je članica omizja Milena Miklavčič prenesla sporočilo svoje sosede Mice z vasi o tistih, ki ne jedo...

EU-komisija: Volk ostaja posebno zaščiten

Evropska komisija ne bo spremenila posebnega statusa zaščite volkov v Evropi: »Vmnogih predelih Evropske unije je volk še vedno ogrožena vrsta,« je...