KAKO DOLGO SE LAHKO ŠE NORČUJEJO IZ NAS? Prenehajmo z uničevanjem in zastrupljanjem narave, kratenjem svobode živalim, ukinimo živinorejo, lov in vse ostalo izkoriščanje živali!

164

Besedilo: Stanko Valpatič

Morda se eno najpomembnejših vprašanj za človeštvo glasi: ali nismo ljudje za našo hraniteljico Zemljo postali življenjsko nevarni škodljivci?

Namreč, pretirano ropanje Zemlje, uničujoče kmetijstvo s kemijo, škropivi in gensko manipulacijo, živinoreja z antibiotiki, hormoni in feromoni, atomski poskusi, bombardiranje zemeljske površine v vojnah in pustošenjih zaradi pohlepa, krčenje gozdov in tropskih gozdov zaradi živinoreje, vsakdanje onesnaževanje in zastrupljanje okolja in voda iz gospodinjstev, škodljiva kemijska, fitofarmacevtska in druga industrija, avtomobilski in industrijski izpusti, plastika, mobiteli, računalniki in ostale podobne naprave, ki nas poneumljajo in oddaljujejo od pravega smisla življenja … In, nenazadnje, nepopisno sovraštvo in izkoriščanje med ljudmi ter sovraštvo do živali (lov, eksotični lov, živinoreja, poskusi na živalih, genska manipulacija). Če izhajamo iz sebe, ali bi res nekoga v nedogled nosili, hranili, mu dajali vse, kar potrebuje, če bi nas on potem v zahvalo vsak dan poškropil z nevarnimi škropivi, gnojnico, nam pulil lase, trgal iz nas organe, delal poskuse z nami in še bi lahko naštevali? Mu morda ne bi počasi odvzeli vseh teh ugodnosti, ki jih ima od nas, in se ga počasi poskusili znebiti? Moramo se zavedati, da je Zemlja živ organizem, da z vsemi zgoraj navedenimi posegi uničujemo življenje, uničujemo del sebe, kajti vse oblike življenja so med seboj povezane. Torej neživa narava ne obstaja, kot nas to lažno učijo še danes.

Ljudje smo postali sovražniki živali in narave. V živalskih hlevih in farmah postaja vedno bolj neznosno. Milijarde živali so samo še serijski proizvodi. Milijarde ton živalskih izločkov se skupaj s kemičnimi snovmi, umetnimi gnojili in drugimi strupi, kot so pesticidi in fungicidi, trosijo po zemlji. In vso to nesnago in strupe potem preko hrane in vode sprejmemo nazaj, enako pa velja tudi za živali polj in gozdov. Živali živijo pač od tega, kar ponujajo polja, travniki in gozdovi. Zaradi onesnaženja in zastrupljanj čedalje bolj obolevajo in povzročitelje bolezni, viruse in bakterije, prenašajo na človeka, in to upravičeno, ker je človek tvorec vsega, kar morajo živali prenašati in doživljati.

Že pred desetletji smo lahko brali o tem tudi v Sloveniji, v brošurah Prerok 15 in 16 ter v časopisu Kraljestvo miru. V slednjem – slovenska izdaja št. 3/2003 – smo lahko brali naslednje:

»SARS« – z živali preskočil na človeka.

Spet je povzročitelj z lahkoto preskočil mejo vrste – z živali na človeka – in s tem povzročil nevarno epidemijo. Zaradi zahrbtne pljučnice SARS (težki akutni respiratorni sindrom) je po svetu umrlo 800 ljudi, prek 8000 se jih je okužilo. V dobi globalizacije se kužne bolezni veliko hitreje širijo kot prej. Kot povzročitelja so odkrili Corona virus, ki pod elektronskim mikroskopom spominja na sončno korono. Takšni virusi pri človeku običajno povzročijo le bolj nevarne prehlade. Za mačke, govedo, kokoši ali prašiče pa je bolezen lahko smrtna. Očitno je v kitajski provinci Guangdong takšen virus spet preskočil z živali na človeka in se prej tako spremenil, da lahko »izigra« človeško imunsko obrambo. Prenašalec je domnevno kokoš. Prvi so se okužili prodajalci ptičev in kuharji. Možno pa je tudi, da izvira virus od neke divje živali, ki jo lovijo in uživajo kot »eksotično delikateso«. Na kitajskem podeželju živijo ljudje in živali posebno tesno skupaj; higiena je slaba, voda onesnažena, otroci se igrajo ob prašičih, kokoših, racah. Tudi velika mesta, kot je Hongkong, kjer ljudje in živali za zakol živijo tesno skupaj, so bila že večkrat legla novih kužnih bolezni. Vedno znova iz tega okolja izhajajo nevarne epidemije, gripe, ki se potem širijo po vsem svetu. Ali gre torej le za izboljšanje higiene? Ali pa nam hoče bolezen povedati še kaj drugega? Tudi virusa AIDS in BSE naj bi preskočila z živali na človeka. Ker človek preganja živali še v najgloblji džungli, jih lovi in ima za pojedino, in ker jih redi v najbolj mučnih pogojih, za zakol in pojedino, tam vedno ustvarja ugodno okolje za povzročitelje bolezni. Zaključek: kar človek stori živalim, se v obliki bolezni prej ali slej vrne nazaj na človeka.

Lahko torej vidimo, da smo o teh povezavah – živinoreja in lov ter prehrana z mesom in ostalim živalskim – bili zelo podrobno informirani že pred desetletji. Pravzaprav so skozi celotno zgodovino živeli ljudje, ki so opozarjali, da sta živinoreja in lov škodljiva in nevarna. Žal večji del človeštva nikoli ni poslušal resnice, tiste, ki so hrepeneli po njej, pa je državno-cerkveni sistem preganjal, mučil in ubijal. Tudi v današnjem času je tako, mnogi neodvisni znanstveniki že leta in leta opozarjajo na nevarnosti, ki nam pretijo zaradi uničevalskega in nespoštljivega odnosa do narave in živali. Še bolj podrobno o vseh teh nevarnih povezavah nam Božji duh pojasnjuje ter uvaja v vso resnico po preroški besedi za današnji čas, po Gabriele, že skoraj 50 let. Več na www.gabriele-zalozba.com.

Državno-cerkveni sistem v vsakem časovnem obdobju še dodatno zlorablja stisko, nevednost in bolezni ljudi. To se zelo dobro kaže tudi v tem času korone, ko smo doživeli strašansko zastraševanje in veliko neresničnega poročanja s strani sistema in medijev ter polno nelogičnih in protiustavnih ukrepov, a nič o resnici ter pravi in pravilni pomoči ljudem.

Edina prava pomoč bi bila ljudem povedati resnico. In ta se glasi: prenehajmo z uničevanjem in zastrupljanjem narave, kratenjem svobode živalim, ukinimo živinorejo, lov in vse ostalo izkoriščanje živali ter prehranjevanje z mesom in živalskimi izdelki, kajti to je eden glavnih vzrokov za vse naše bolezni in trpljenje.

Spoštovani bralci, si lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi vsi mediji vsak dan, večkrat na dan, poročali o tem, kako je kmetijstvo z uporabo milijonov ton kemije in škropiv škodljivo za naravo, vode, živali in ljudi, kako je hrana pridelana, kako škodljiva in nevarna je vsa živalska hrana, enako genska semena in genska hrana, da so veliki hlevi in farme z živalmi kot tempirane bombe, polne bolezni, in da bi bilo najbolje vsa delovna mesta, kjer se uničuje življenja, zamenjati? Kaj bi se zgodilo, če bi mediji vsak dan poročali tudi, da Ministrstvo za zdravje in NIJZ priporočata močno zmanjševanje živalske hrane ali celo odsvetujeta hrano živalskega izvora, priporočata pa čim več zelenjave, sadja, kašnic, žit, stročnic, semenk in oreščkov, vse pridelano brez kemije in škropiv? Namreč, takšna hrana izboljša naš imunski sistem, kar je zelo pomembno za naše zdravje in dobro počutje. Kako bi bilo, če bi poročali, da se je vlada odločila zmanjšati uporabo umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, da je prepovedala uporabo genskih semen ter GSO v živilih, da kmetijam že finančno pomaga, da se preusmerijo iz živinoreje v poljedelstvo, celo v ekološko kmetovanje brez živinoreje? Da so se tako, logično, ukinile subvencije za uničevalsko kmetijstvo s fitofarmacevtskimi sredstvi in živinorejo in se davkoplačevalski denar, imenovan “subvencije”, namenja le tistim, ki so za preusmeritev in za ohranjanje življenja povsod: v ljudeh, živalih, naravi, vodah in tleh … Si predstavljate, da bi se o tem govorilo vsak dan v šolah, pri verouku, nedeljskih mašah, na delovnih mestih in povsod drugod, kot se to počenja sedaj v zvezi s korono? Da bi mediji gostili neodvisne strokovnjake, npr. zdravnike in nutriciste, ki vedo in trdijo, da živalska hrana NI potrebna za naše dobro počutje, kot smo napačno naučeni; da bi gostili prave varuhe živali in narave, ki vedo in trdijo, da smo ljudje odvisni od čiste narave in voda ter pestrosti rastlinskih in živalskih vrst; da bi gostili kmetovalce, ki se zavedajo pomembnosti očuvanja življenja v tleh in povsod; tudi teologe, ki zagovarjajo miroljubnega Boga, ki nikoli in nikdar ni želel ali dopustil ubijanja in prehranjevanja z živalmi … Zelo pomembno je, da mediji pustijo možnost dialoga tudi drugi strani, da sodeluje v razpravi in lahko pove svoje mnenje.

Mediji morajo vedno dopustiti možnost sodelovanja obeh strani. Za in proti, pa naj gre za katero koli problematiko. In to je tisto, kar mnogi najbolj pogrešamo, ko gre za resnično in pravilno obravnavo zaščite živali in narave ter poročanje medijev v času korone. Namreč, če sta dva zdravnika končala isto šolanje, si na enak način pridobila naziv dr., a imata različno stališče do načina prehranjevanja ali ukrepov v tem času, je samo po sebi logično, da se lahko javno soočita. Vsaj nacionalna televizija in radio bi to morala dopustiti, kajti vsi ju plačujemo. Toda tega žal ni in tu imamo kot družba problem.

Če se vrnemo na naše vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi mediji dve leti poročali o drugačnem odnosu do živali in narave ter prehranjevalnih navad?

Odgovor na to vprašanje se nam ponuja sam od sebe, če pogledamo, kako so bili mediji uspešni v teh dveh letih s propagando in zastraševanjem o korona ukrepih. Brez večjih pomislekov je veliko ljudi sprejelo to medijsko poročanje in mnoge nelogične ukrepe. Dosegli so celo več, recimo, nekateri nosijo maske povsod, tudi tam, kjer glede na ukrepe to ni potrebno. Lahko torej vidimo, da vsakdanje poročanje o čemerkoli deluje, pa naj bo resnično ali lažno. Osebno nisem za nobene nelogične, prisilne in brezvezne ali celo diskriminatorne ukrepe, ki jih nadzorujejo in sankcionirajo neki inšpektorji ali policija, plačana od nas, ljudi, davkoplačevalcev, ki res trdo in veliko delamo.

Že dolga leta vlada in lovci želijo pobiti čedalje več divjih živali. Da bi ugodili javnosti, si izmišljujejo vedno nove laži in zavajanje. Predvsem ko gre za medvede, volkove, divje prašiče … Npr., planira se še večje pobijanje divjih prašičev pod pretvezo, da tako rešujejo prašičje farme pred okužbami. Kakšna neumnost, kakšna prevara, laž, v katero žal velik del javnosti verjame.

Resnica je pa le ena in edina in se glasi: lahko pobijemo vse prostoživeče živali, torej tudi vse divje prašiče, a bodo prašičje in druge farme ostale še naprej tempirane bombe, nevarne za okolje in ljudi. Veliki hlevi in farme bodo še naprej leglo bolezni, virusov in bakterij, kajti razmere, v katerih tam živali živijo, niso primerne. Obenem je dejavnost živinoreja nesprejemljiva iz okoljskega, etičnega in zdravstvenega vidika. Iz duhovnega vidika pa celo nezakonita.

Na živinorejskih farmah se že zdaj porabi več kot 50 % vseh proizvedenih antibiotikov na svetu, kar jasno kaže, da so razmere na farmah za zdravje živali zelo kritične in še komaj obvladljive. Vprašanje je, kako dolgo še? Kaj pomeni poraba takšnih velikih količin antibiotikov?

Večino od sto tisoč ton antibiotikov, kolikor se jih letno proizvede, uporabljamo v kmetijstvu. Problem nastaja, ker je večina antibiotikov, ki se jih uporablja v kmetijstvu, enakih tistim, ki jih uporabljajo pri zdravljenju ljudi. Antibiotiki se v kmetijstvu uporabljajo za spodbujanje rasti. Znano je, da uporaba antibiotikov za zdravljenje živali oziroma v kmetijstvu predstavlja selektivni pritisk na mikroorganizme in posledično na razvoj odpornosti. Ti odporni sevi pa se lahko nato neposredno ali posredno prenesejo tudi na ljudi. Lahko se prenesejo na človeka preko okužene hrane in vode.

Najbolj zaskrbljujoče je, da imamo na vodilnih položajih ljudi brez znanja in občutka odgovornosti do soljudi, živali in narave. Z nepravilnimi ukrepi in zakoni škodujejo sodržavljanom, ki jih plačujejo, in jih ogrožajo. Uničevanje živalskega sveta in celotnega naravnega življenja občutimo že sedaj, preko raznih novih bolezni, vetrov, poplav, dolgih sušnih obdobij ali preveč padavin v kratkem času. Ali si sploh lahko predstavljamo, kaj to pomeni za naše otroke, vnuke in naslednje generacije? Poslanci, ministri, predsedniki vlad in cerkveni vodje bi morali delovati v dobro državljanov, narave in živali, in ne v njihovo škodo, kot se to počne že desetletja in stoletja. Res je vprašanje: kako dolgo še?

Revija Osvoboditev živali, letnik 19, številka 42, december 2021, str. 28-31.