Domov Aktualne novice Krvoločna Slovenija – kljub nasprotovanju stroke vlada uvaja lov na šakala

Krvoločna Slovenija – kljub nasprotovanju stroke vlada uvaja lov na šakala

Vlada je 17. 10. 2019 potrdila spremembo Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in iz liste zavarovanih vrst umaknila šakala. Šakala se bo po novem streljalo po lovski zakonodaji.

»V zadnjem desetletju se je vrsta razširila po Sloveniji in je v ugodnem stanju, zato je potrebno redno upravljanje populacije. To je mogoče že v okviru obstoječega sistema,« je tvitnila vlada.

Julija 2019 je bila predlagana sprememba Uredbe v javni obravnavi in tudi Društvo za osvoboditev živali je podalo pripombe, v katerih je poudarilo:

  • Šakal se pojavlja izključno na območjih, kjer ni teritorialnih tropov volkov. Podatki kažejo, da se je od leta 1952 območje šakala v Sloveniji postopno in stalno povečevalo, prav tako tudi številčnost, kar pa je predvsem posledica pobijanja volkov v Republiki Sloveniji, ki je v nasprotju z evropsko in slovensko zakonodajo.

  • Ministrstvo za okolje in prostor je kot pogoj za dialog glede pričetka lova na šakala postavilo zahtevo po podatkih o njegovi geografski razširjenosti in številčnosti populacije in zbiranje teh podatkov prepustilo kar Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Številčnost šakalov (ki je podlaga za odstranitev z liste zavarovanih živalskih vrst) so določili v obdobju 2016–2018 v okviru zbiranja podatkov preko spletne strani Lovske zveze Slovenije v okviru projekta z naslovom »Zagotovimo si hrano za jutri«, ki ga je financiralo MKGP.

  • Miha Krofel, raziskovalec na Biotehnični fakulteti poudarja, da po primerih iz tujine vedo, da odstrel nima praktično nobenega vpliva na populacije šakalov. »Raziskave iz Afrike so tudi pokazale, da šakali v odziv na odstrel povečajo svoje razmnoževanje, kar je verjetno glavni razlog, zakaj odstrel ni učinkovit. Populacijo šakalov so uspeli zmanjšati le v Izraelu, kar so dosegli z zmanjšanjem dostopnosti do hrane človeškega izvora (predvsem smeti in klavniških odpadkov).« In ker je stroka v Sloveniji očitno povsem brez pomena, se ne posluša niti slovenskih biologov, ki so si enotni, da šakal ne ogroža nikogar ter so vsi primeri domnevnega napada šakala na drobnico, ki so bili do sedaj preverjeni s pomočjo edine zanesljive metode – genetike, kazali na lisico in ne na šakala.

  • Uvajanje lova na šakala temelji na ugodnem stanju ohranjenosti te vrste in tem, da evropska zakonodaja ne zahteva posebne pravne zaščite šakala. Takšno razlogovanje in način »upravljanja« divjadi, kateremu je očitno cilj le usmrtiti čim večje število tem bolj raznolikih divjih živali, je povsem v nasprotju s 5. členom Ustave Republike Slovenije, ki nalaga državi, da mora skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva[1] in mednarodnim načelom previdnosti, ki pomeni, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.

  • Zakon o zaščiti živali v 2. členu navaja, da je zaščita živali dolžnost vseh oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, še posebej lovskih organizacij. V 3. členu je uzakonjeno pravilo, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti. Povečanje številčnosti živali samo po sebi ne more biti utemeljen razlog za povzročitev smrti živali – to pomeni kršitev ustavne prepovedi mučenja živali.

Na podane pripombe Ministrstvo za okolje in prostor ni odgovorilo, niti ni argumentiralo, zakaj jih ni upoštevalo pri svoji odločitvi. Je pa vedno bolj bizarno živeti v državi, kjer smo bili nekdaj tako ponosni na zeleno naravo, raznoliko okolje in vrsto prostoživečih živali, sedaj pa postajamo vse večji krvoločneži, kjer bo vsaka cesta, nakupovalno središče in že to, da živali opazimo nekje, razlog, da jih postrelimo.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Opomba:

[1] Divje živali pa so naše naravno bogastvo, kot izhaja iz 2. člena Zakona o divjadi in lovstvu.

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...