Domov Članki LABORATORIJSKO MESO IN FARME INSEKTOV KOT PREHRANSKA REŠITEV

LABORATORIJSKO MESO IN FARME INSEKTOV KOT PREHRANSKA REŠITEV

Besedilo: dr. Katerina Vidner Ferkov

»Raje bi jedla meso iz človeške celice, ki jo v laboratoriju vzgojijo v zrezek, kakor da zaradi mene trpi in umre žival,« je zapisala članica veganske skupine na Facebooku. Razprava na temo laboratorijsko vzgojenega mesa odpira nova etična vprašanja.

Eno od imen za laboratorijsko meso je tudi »Frankenstein«, saj je narejeno iz celic, ki rastejo v umetnem okolju. Gre za nekaj živega, ne da bi bilo zares živo, in predstavlja popoln korak v neznano, kar se tiče človekovega zdravja. Kljub temu korporacije in univerze, ki jih sponzorirajo, med njimi je tudi Alliance for Science Univerze Cornell, zatrjujejo, da sta naša prehranska prihodnost prav laboratorijsko meso, uživanje insektov in morskih alg. Tudi Združeni narodi menijo, da je uživanje insektov »kvalitetna prehrana«. Bill Gates in poslovneži iz podjetja Google že od začetka investirajo v razvoj laboratorijskega mesa, zaradi okoljevarstva, tako pravijo. Črički so po novem označeni kot »superhrana« in jih gojijo na ogromnih farmah insektov. Da so ti trendi aktualni, trdi tudi Economist, ki vidi prihodnost hrane na človeškem krožniku sestavljeno iz laboratorijskega mesa in insektov. Nekateri pa menijo, da je še najboljša rešitev laboratorijsko meso insektov.

ČEPRAV SE NA PRVI POGLED ZDI, DA JE LABORATORIJSKO MESO V VSEH POGLEDIH BOLJŠE IN MANJ OBREMENJUJOČE ZA OKOLJE, SE TAKOJ PORAJAJO NOVA IN ZAHTEVNA VPRAŠANJA.

MESO BREZ TRPLJENJA?

Meso, pridelano v laboratoriju, je na videz in otip kot meso živali in ima »enak« okus. Ta mesna alternativa je promovirana kot odrešitev za podnebno in prehransko krizo sodobnega časa. Kar 96 odstotkov emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu bi lahko zmanjšali s prehodom na laboratorijsko meso, trdijo podporniki tega projekta.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je laboratorijsko meso v vseh pogledih boljše in manj obremenjujoče za okolje, se takoj porajajo nova in zahtevna vprašanja. Najprej gre za izvorne celice, ki jih praviloma pridobivajo iz krvi mrtvih telet, zato takšno meso odpade za vse, ki ga ne uživajo iz etičnih razlogov.

Nova mesna industrija postaja vse bolj odvisna od fetalnega govejega seruma (FBS), ki je bogat z beljakovinami, potreben pa je za celične kulture. FBS se nahaja v krvi telečjega fetusa, dobijo pa ga tako, da breje krave usmrtijo v mesni in mlečni industriji. Cena FBS je približno 300 do 700 evrov na liter, znanstvenik Andrew Pelling komentira, da osnovni material za laboratorijsko meso – fetalni goveji serum zahteva »velik davek v denarju in življenju živali«.

Dodal je: »Čeprav nekatera podjetja za laboratorijsko pridelavo mesa trdijo, da so rešila ta problem osnovnega materiala za vzgojo celičnih kultur, ugotavljam, da nobena neodvisna, strokovno pregledana znanstvena študija ni potrdila teh trditev.«

»Ker se laboratorijsko gojena mesna industrija hitro razvija, je pomembno, da razkrijemo njeno ozadje,« meni Pelling. Kot vse kaže, si laboratorijsko meso ne zasluži oznake »brez mučenja živali«.

Raziskuje se tudi možnost drugačnega pridobivanja izvornih celic za laboratorijsko pridobivanje mesa. Še veliko resnejše vprašanje pa je pridobivanje vseh sestavin, ki so potrebne za proizvajanje mesa v umetnem okolju.

»Rejne živali, tako kot vsi sesalci, vključno z ljudmi, naravno proizvajajo hormone in rastne hormone, ki omogočajo lastno rast. Celična kultura prav tako potrebuje hormone, rastne faktorje … v gojišču, da vzdržujejo celično razmnoževanje in diferenciacijo. Kako pridobiti takšne hormone v industrijskih količinah in kako zagotoviti, da nobeden od njih kratkoročno in dolgoročno ne bo negativno vplival na zdravje ljudi? To je pomembno vprašanje, saj so pospeševalci rasti hormonov v sistemih kmetovanja za običajno proizvodnjo mesa v Evropski uniji prepovedani (za razliko od nekaterih drugih delov sveta),« v članku o laboratorijskem mesu pišeta francoska raziskovalca Chriki in Hocquette.

UMETNIŠKA PROVOKACIJA

Sodobni umetnik Orkan Telhan je izredni profesor za likovno umetnost na Šoli za oblikovanje Stuart Weitzman na univerzi v Pennsylvaniji. Z znanstveniki je sodeloval pri ustvarjanju projekta, ki je vključeval tridimenzionalne natisnjene palačinke, kruh, nastal s pomočjo bioinženiringa, in gensko spremenjenega lososa. Buren odziv javnosti je doživel predvsem zrezek Ouroboros iz mesa, pridelanega iz človeških celic, in krvi, ki ji je potekel rok, navaja New York Times. Namenoma ali ne je umetnik upravičil vzdevek »Frankenstein« za laboratorijsko vzgojeno meso, ki je prav tako odprto za številne neetične prakse in manipulacije, kakor se to dogaja danes z živalmi, ujetimi v proces pridobivanja mesa.

Industrijska oblikovalka projekta Grace Knight trdi, da je uporaba človeške krvi cenejša in bolj trajnostna kot FBS: »Ljudje mislijo, da je pojesti samega sebe kanibalizem, kar pa tehnično ni. Naša zasnova je znanstveno in ekonomsko izvedljiva, a v mnogih pogledih tudi ironična.«

Glede prehranske vloge laboratorijskega mesa so raziskovalci, kot je T. Colin Campbell, povsem jasni: protein živalskega mesa negativno vpliva na človekovo zdravje. Zato za dobršen del stroke, ki priporoča rastlinsko prehrano, kljub domnevni odstranitvi trpljenja iz pridobivanja mesa, v tem ne vidi prednosti za bolj zdrav način življenja. Večino mesa v laboratoriju namreč vzgojijo iz izvornih celic. »Kultivirano meso tudi ni imuno na težave s celičnimi mutacijami, ki so običajne v naravnem procesu delitve celic. Čeprav so morebitne posledice tega za zdravje nejasne, je treba omeniti, da se okolje v laboratoriju zelo razlikuje od telesa živali, kjer bi imunski sistem v idealnem primeru identificiral in odstranil nepravilne celice, preden bi postale problematične.«

TRG LABORATORIJSKEGA MESA NAJ BI BIL VREDEN 206 MILIJONOV DOLARJEV IN DO LETA 2025 BO PREDVIDOMA ZRASEL NA 572 MILIJONOV DOLARJEV.

KAPITAL INVESTIRA V LABORATORIJSKO MESO

Trg laboratorijskega mesa naj bi bil vreden 206 milijonov dolarjev in do leta 2025 bo predvidoma zrasel na 572 milijonov dolarjev. 1. decembra 2020 so v Singapurju postregli z laboratorijsko vzgojenim mesom piščanca v restavraciji, kar je pomenilo svojevrsten mejnik, piše Guardian.

Finančne iniciative za razvoj laboratorijskega mesa so obsežne, že samo majhno dansko podjetje Meatable je za razvoj dobilo kar 60 milijonov dolarjev. Mosa Meat, nizozemsko podjetje, ki se tudi ukvarja z razvojem laboratorijskega mesa, pa je do zdaj zbralo 85 milijonov dolarjev investicij. Tudi japonski gigant Mitsubishi in izraelsko podjetje Aleph vlagata visoke zneske v razvoj laboratorijskega mesa. Aleph naj bi bilo prvo podjetje, ki bo laboratorijsko meso dobavljalo restavracijam in trgovinam že leta 2023, zagotavlja Svetovni gospodarski forum (WEF), ki močno podpira trend tega razvoja. V razvoju laboratorijskega mesa pa svojo vodilno vlogo vidijo tudi farmacevtske korporacije, ki že zdaj sodelujejo pri vzreji živali za zakol.

AGROBIZNIS SE NEVARNO IGRA S PREHRANSKO VARNOSTJO LJUDI.

BOLJ »ZELENO« MESO?

Kako varljivo bolj »zelene« so lahko nekatere sodobne rešitve, kaže primer Tajvana. Oblast v Tajvanu se je odločila, da vodo namesto na polja riža preusmerja v tovarne čipov, da bi iPhoni in avtomobilski čipi lahko zadostili povpraševanju na trgu. Le sistem, ki ga vodijo tehnokrati, bi lahko cenil globalno proizvodnjo mobilnih telefonov bolj kot lokalno varnost preskrbe s hrano. Dejstvo je, da sodobno »revolucijo« v prehrani vodijo z investicijami prav tehnokrati in ne kmetije. V tem je tudi srž problema. Izza zaslona, brez stika z zemljo in soncem, odtujeni od narave lahko sprejemamo le navidezno boljše rešitve.

DEJSTVO JE, DA SODOBNO »REVOLUCIJO« V PREHRANI VODIJO Z INVESTICIJAMI PRAV TEHNOKRATI IN NE KMETIJE. V TEM JE T UDI SRŽ PROBLEMA.

Če bodo proizvodnjo hrane prevzeli Bill Gates in svetovne megakorporacije, bodo celotni prehrambni sistem nadzorovale podatkovne platforme, zasebna podjetja in velikani e-trgovine, kar bo ogrozilo preskrbo s hrano (in preživetje) milijarde ljudi, ki bodo na milost in nemilost prepuščeni umetni inteligenci, piše Colin Todhunter za OffGuardian: »V zameno za milijarde dolarjev neposrednih in posrednih subvencij bo takšen model kmetijskega poslovanja centraliziral proizvodnjo hrane z nepreizkušeno tehnologijo, kar bi povzročilo prisilno odseljevanje vsaj milijarde ljudi s sto milijonov kmetij. Agrobiznis se nevarno igra s prehransko varnostjo ljudi.«

Revija Osvoboditev živali, letnik 18, št. 41, junij 2021, str. 8-11.

 

Zadnji prispevki

Psička Dona ali kako lahko srčnost in razum vedno najdeta rešitev

Z veseljem smo sprejeli novico o odločitvi, da se službeno policijsko psičko Dono upokoji ter izroči njenemu upokojenemu vodniku, ki se...

PRISOTNOST ŽIVALSKIH SNOVI V ZDRAVILIH, CEPIVIH IN KOZMETIKI JE SPORNA ZA ETIČNE VEGANE IN VEGETARIJANCE! Petra Križaić, intervju

Besedilo: Stanko Valpatič V času korone so se povečali pritiski okoli cepljenja. Tako je zopet postalo aktualno vprašanje, ali so v zdravilih in...

Poletna vročina, njene pasti in dopustovanje z ljubljenčki

Besedilo: Emil Senčar, dr. vet. med. Poletje se približuje in vroči poletni dnevi nam prinašajo obilo zadovoljstva, poletnega sproščenega dopustniškega vzdušja. Vročina in...

RAZMIŠLJANJE OB 20-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA ZA OSVOBODITEV ŽIVALI

Besedilo: Moris Hoblaj, dipl. teolog in sociolog Eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev našega društva je bil Moris Hoblaj. Večkrat nam je ponavljal,...

Izšla je 43. revija Osvoboditev živali

Z veseljem sporočamo, da je izšla 43. številka revije Osvoboditev živali.  Revija je že na voljo na Celovški cesti 87 v Ljubljani,...

MINILO JE 20 LET OD USTANOVITVE DRUŠTVA ZA OSVOBODITEV ŽIVALI

Besedilo: Stanko Valpatič Društvo za osvoboditev živali je v teh 20-ih letih vsekakor dalo pomemben prispevek k boljšemu odnosu do živali, čeprav moramo...