Gozd in živali po odpravi lova

Društvo se zavzema za odpravo lova na celotnem območju Slovenije. Prepovedi lova v Sloveniji bi sledili specifični programi, ki organizmom v gozdu in na polju nudijo smiselno pomoč. Če bodo bivši lovci to želeli, se bodo lahko v izpeljavo teh programov vključili. Na začetku morajo biti naravi in živalim omogočeni pogoji, ki omogočajo dolgoročno naravno in stabilno ravnotežje. Ne smemo pozabiti, da se naši gozdovi in ostala narava nahajajo zaradi rednega lova in komercialnih namenov v povsem nestabilnem stanju. 

V nadaljevanju so predstavljeni samo najpomembnejši aspekti:

Program za gozdna obrobja
Na robu gozda, kjer v prihodnosti ne bo lova, ostanejo na začetku deli njiv in polja neobdelani, to pomeni, da se bo vršilo pridelovanje, toda brez letine. To je pomembno predvsem v tako imenovanem prehodnem obdobju, ker je sestavo gozdov možno spremeniti znatno počasneje kakor velikost živalskih populacij. 
Zato je potrebnih nekaj takojšnjih pomoči: Tako bo porabnikom prve stopnje (rastlinojedom) omogočeno naravno hranjenje in dodatno hranjenje lahko odpade. 

Naravna zaščita nasadov
Nasade lahko dodatno zaščitimo: neuporabljena, odmrla in uničena drevesa ali dele dreves lahko uporabimo kot naravno živo mejo in jo postavimo pri novih področjih nasadov. Tako bomo naravne sestavine pustili v gozdu in tudi ptičem (ki jedo insekte) ponudili prostor za gnezdenje. Takšna naravna zapora ne bo ščitila le mlado drevje pred direktnim dosegom, temveč tudi vso drevje pred insekti (zaradi populacije ptičev).

Naravno sosledje
Goloseki v gozdu bodo preprečeni in obstajal bo le še delni posek. Pogozdovanje bo čimbolj naravno, to se pravi z večjim številom vrst, poleg drevja se bo sadilo tudi grmovje, zeliščne rastline, seveda v skladu z naravnim okoljem.
Tudi različne starostne strukture so zaželene, to se pravi, da mora akcija »pogozdovanj« trajati čez daljše časovno obdobje. To tudi pomeni, da nasadi gozdov ne obstajajo več, temveč mešanica med starimi in novimi, tako kot tudi med iglavci in listavci. Vmes raste grmovje, na obrobju zelišča, mahovi, praproti, seveda v skladu s strukturo tal in svetlobo. Število vrst v flori in favni se bo na ta način spet stabiliziralo in sčasoma celo povišalo.

Prepletenost biotopov
Na povečanje števila vrst bo prepletenost biotopov, življenjskih prostorov, še dodatno ugodno vplivala, ker je število vrst vedno odvisno od velikosti bivalnih površin. Travniki in polja bodo povezani z drevjem in živimi mejami. Poljsko goščavje ponuja prostor za življenje ter hrano mnogim živalim (poljskim zajcem, fazanom, jerebicam, dihurjem, lisicam in mnogim vrstam ptic).
Združevanje gozdnih površin daje živalim zavetje, hkrati pa je zmanjšana tudi možnost nesreč (cestni promet). S prehodi za divjad in zaščitnimi nasadi bo omogočena normalna širitev in selitev vseh vrst. Ko živali ne bodo več pod pritiskom lova, bodo tudi redkeje zapuščale svoj življenjski prostor kot sedaj. Urbanizirano okolje ne bo več njihovo pribežališče.

Naravno poljedelstvo
S postopnim oddaljevanjem od »kemičnih gorjač« kot tudi zastrupljanja tal in podtalnice z gnojnico masovne živinoreje bodo postavljeni temelji za regeneracijo tal in mikroorganizmov. Poljske cvetlice in zelišča živalim nudijo hrano in zaščito ter zemlji senco. Izžeta polja se lahko v neobdelovalnem letu regenerirajo. Tudi za živali je to mirovanje pomembno, saj bodo lahko v rastlinju na polju nemoteno živele. Kmetijsko gospodarstvo se bo okrepilo z opuščanjem množične reje ter začetkom proizvodnje kakovostnejših živil.

Naravno uravnavanje populacije
S prenehanjem človeškega lova se bodo vrste naravnih plenilcev v gozdu in na poljih (lisice, kune, podlasice, dihurji…) spet okrepile, to pomeni, da normalno vedenje in razmere regulirajo število potomcev in obsežno širjenje bolezni je preprečeno. Tako se ponovno vzpostavi naravna prehrambena veriga. Porabniki prvega reda bodo spet pokazali normalno velikost vrste in nihanja v mejah normale. Po naravni poti preminule živali bodo brez težav odstranjene od naravnih plenilcev. Zdravstvena nevarnost za divjad, ki izhaja iz umetno nastavljenih mrhovin bo v tem primeru odpadla.
Na ta način se bo naša naravna dediščina sčasoma zopet okrepila, stabilizirala in uravnotežila. Toda prvi korak k temu pa mora biti odprava in prepoved lova.