Peticija za odpravo komercialnega lova

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je 21. aprila 2005 v Državni zbor republike slovenije vložilo spodnjo peticijo za odpravo komercialnega lova.


Peticija (45. člen ustave) za odpravo komercialnega lova 

V Sloveniji se rado poudarja, kar delajo predvsem lovci in država, da je lov potreben zaradi tega, da se z njim uravnava naravno ravnovesje. Trdi se, da je pri marsikaterih živalskih vrstah preveč živali in jih je zato potrebno nekaj pobiti, da se na ta način zopet vzpostavi naravno ravnotežje. Seveda to ne drži, narava sama poskrbi za ravnotežje.

Poleg lova za samo oklicane namene uravnavanja naravnega ravnovesja obstaja še druga vrsta lova. Gre za komercialni lov, gre za lov, ki ima za izključno posledico pridobivanje neke materialne koristi. Živali so tukaj samo gola stvar, stvar, ki marsikomu prinaša velik profit. Tako dosegajo trofeje medvedov ceno več tisoč evrov, visoke cene pa dosegajo tudi trofeje drugih vrst živali. 

Pri lovu, tako tudi komercialnem, lovci ubijajo pogosto na skrajno okruten način: Zajce s šibrami, ti od bolečine zakričijo kot majhni otroci; srne in divje svinje z »ekspanzijskimi streli«, ki se v živali razširijo in povzročijo večje in bolj raztrgane rane, zaradi katerih pušča žival za sabo več krvi, črevesne vsebine in drugih delčkov telesa kot »zalezovalna znamenja«, po katerih jo je na begu lažje zasledovati in prej omaga. Srnice nebogljeno gledajo, kako izkrvavijo njihove matere. Kar publiki v bambi filmih povzroča solze v očeh, je pri komercialnem lovu v naših gozdovih okruten vsakdan. 

V Sloveniji obstaja več gojitvenih lovišč, kot so Medved Kočevje, Jelen Snežnik, Pohorje, Prodi-Razor, Kočevska Reka, Kompas Gornji Petrovci, Triglav Bled, Kozorog Kamnik, Fazan Beltinci, Žitna gora in Ljubljanski vrh. V njih gojijo živali tudi za to, da jih lahko potem zainteresirani lovci pobijejo in se mastijo z njihovimi trupli ali pa se hvalijo s trofejami. Obstajajo tudi razne obore in farme, kot npr. farma fazanov Bonin, kjer gojijo prosto živeče živali, jih nato spustijo v naravo in s tem prepustijo lovcem, ki jih večinoma neusmiljeno pobijejo. V okviru komercialnega lova se vsako leto pobije več 10.000 živali, predvsem fazanov, jelenjadi in srnjadi. Očitno je komercialni lov namenjen predvsem mesni in trofejni zasvojenosti nekaterih sladokuscev, ki se nočejo odpovedati svoji zajčji in srnji pečenki ali trofeji. Ali pa morilski sli mnogih lovcev.

Komercialni lov ni v nobenem primeru potreben. Gre za veliko družbeno deformacijo, za družbeno patologijo. Gre za kovanje dobička s pomočjo pobijanja nedolžnih živih bitij, gre za industrijo smrti. Psiholog Kellert je dejal: »Lovci potrebujejo lov zato, da svoje občutke negotovosti, frustacij, manjvrednosti in pomanjkanja samozaupanja potlačijo v smrt živali.« Zelo jasen je bil tudi prvi nemški zvezni predsednik Teodor Heuss, ki je rekel: »Lov je samo strahopeten opis za posebno nizkoten umor sobitij brez možnosti. Lov je stranska oblika človekove duševne bolezni.«

Komercialni lov je protiustaven, saj mora država skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva, s tem lovom pa se naravno bogastvo uničuje in ne ohranja. Komercialni lov prinaša v naravo trpljenje, mučenje, nasilje in poboje živih bitij, prebivalcev Slovenije, ki tudi imajo, tako kot ljudje, pravico do življenja, kar je tudi v nasprotju z ustavo, po kateri ni dovoljeno napeljevanje k nasilju oz. nasilje ali mučenje živali. 

Ker je komercialni lov protiustaven in neetičen ter Sloveniji jemlje kredibilnost in jo uvršča v kameno dobo, Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice predlaga Državnemu zboru, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se komercialni lov takoj odpravi.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice: Zanj Stanko Valpatič