Domov Članki Intervju: Maja Hrovat, predsednica Slovenskega veganskega društva

Intervju: Maja Hrovat, predsednica Slovenskega veganskega društva

Besedilo: Petra Komel
Fotografija: Dani Sušnik

Slovensko vegansko društvo je lansko leto praznovalo deseto obletnico svojega delovanja. Z Majo Hrovat, predsednico društva, smo se pogovarjali o veganstvu in dosedanjih projektih društva, ki pomembno in spodbudno vplivajo k ozaveščanju Slovencev o veganskem načinu življenja.

Maja, kakšna je vaša osebna zgodba, kdaj in zakaj ste se odločili postati veganka?

Veganka sem postala po korakih, saj je bilo včasih veliko težje priti do kakšnih koristnih informacij na to tematiko. Že od otroštva so me živali zanimale bolj kot ljudje, saj sem v njih videla veliko dobrega. Ob koncu osnovne šole sem začela poizvedovati o vegetarijanstvu, na podlagi nekaterih članov glasbene skupine Good Charlotte sem si takrat zadala mesečni izziv brez mesa, ki ga po 30 dneh nisem mogla ali želela zaključiti, in tako sem postala vegetarijanka. Veganstvo je sledilo v naslednjih letih, ko sem postopoma ugotovila, kaj se dogaja z živalmi v industriji želatine in usnja, kasneje pa še v jajčni in mlečni industriji. Izdelke sem postopoma izključevala, takoj ko sem ugotovila, da se z živalmi dogaja nekaj krutega. Ker se je takrat internet še razvijal, sem večino informacij našla v knjigah, kasneje pa še na spletu. Veganka sem postala oktobra 2013, ko sem prvič spoznala večjo skupino veganov na pikniku v Tivoliju in dobila koristen namig, da glede te svoje odločitve ni treba komplicirati in da gre za nekaj precej enostavnega.

Zakaj ste se odločili za delovanje v društvu, kakšna je bila vaša vizija?

Vedno sem iskala priložnosti za prostovoljstvo, prav tako pa mi je manjkala tudi družba veganov, ki je med svojimi prijatelji takrat še nisem imela. Člane društva sem spoznala na torkovih veganskih večerjah v Infoshopu, kjer smo imeli tudi prve sestanke. Seveda sem se, takoj ko se je pojavila priložnost, javila za pomoč pri dogodkih, nato pa se je moje prostovoljsko delo le še stopnjevalo. Ker sem se zavedala, koliko truda sem morala sama vložiti v iskanje informacij o veganstvu in kako dobro prikrite so prakse v mesni, jajčni in mlečni industriji ter vseh ostalih panogah, ki vključujejo izkoriščanje živali, sem želela poskrbeti, da bo drugim čim lažje priti do tega znanja, in jim ponuditi vzpodbudo in podporo pri njihovem lastnem prehodu na veganstvo. Ker sem začela s študijem veterine, sem lahko ljudem podala informacije direktno iz prakse.

Vaše društvo organizira Veganski izziv že od leta 2013, medtem ko so Veganuar v Veliki Britanji pričeli izvajati šele leto dni kasneje. Kakšna je razlika med Veganskim izzivom in Veganuarjem?

30-dnevni Enostavni veganski izziv se je pričel marca 2013, po zgledu avstralskega 30-day Easy Vegan Challenge. Z njihovim dovoljenjem smo marsikatere vsebine prevedli in njihov program ponudili v slovenskem jeziku, kasneje pa smo ga začeli nadgrajevati in izpopolnjevati z lastnimi vsebinami. Na prvem izzivu je sodelovalo zelo veliko ljudi, ki so se dodobra spoznali z veganstvom, številni pa so ravno s tem prvim izzivom tudi postali vegani. Veganski izziv je sprva potekal dvakrat letno (spomladi in jeseni), kasneje pa smo ga zaradi stalnega povpraševanja omogočili tekom celotnega leta. Zainteresirani se lahko nanj prijavijo kadarkoli in pričnejo že naslednji dan. To je verjetno glavna prednost v primerjavi z Veganuarjem, ki poteka le v januarju. Tudi mi januarja, ki je znan kot mesec novih začetkov in pozitivnih zaobljub, Veganski izziv preoblikujemo v Veliki Veganski izziv, ob katerem so udeleženci poleg spletne podpore deležni tudi številnih dogodkov – zanimivih predavanj, nagradnih iger, vrečk vzpodbude, športnih aktivnosti, kuharskih delavnic in družabnih dogodkov.

Kakšen je glavni namen Veganskega izziva, komu je namenjen, ali je brezplačen in kakšno obliko podpore nudi udeležencem?

Veganski izziv (www.izziv.si) je seveda brezplačen. Namenjen je vsem, ki govorijo, da imajo »radi živali«, pa jih imajo kljub temu še vedno na svojem krožniku. Vsem tistim, ki želijo iz teorije preiti v prakso in začeti živeti v skladu s svojimi vrednotami. Seveda je namenjen tudi vsem novim in večletnim veganom, ki želijo poglobiti svoje znanje glede veganskih tematik ali pa dodati kak nov recept v svojo kuhinjo, ter vsem, ki jih zanimata zdrava prehrana in okoljevarstvo. S programom dobijo več kot 100 receptov, saj poleg 30 receptov za zajtrke, kosila in večerje pridobijo še recepte za posebne priložnosti. Preko meseca imajo udeleženci podporo mentorske skupine za vsakodnevna vprašanja in nutricionistov za vsa vprašanja glede hranilnih snovi. V podporni Facebook skupini Moj veganski izziv lahko izpolnjujejo dnevne izzive, postavljajo vprašanja naši strokovni ekipi in delijo izkušnje s soudeleženci. Dnevni e-maili udeležence preskrbijo tudi z vsemi informacijami glede etike, pravic živali, vpliva prehrane na okolje, aktivizma in zdrave prehrane ter z zero waste namigi.

Kakšne pozitivne rezultate ste dosegli z Veganskim izzivom od leta 2013 do danes?

V prvem Veganskem izzivu leta 2013 je sodelovalo 583 oseb, kasneje pa smo dosegli rekord – več kot 2400 udeležencev v enem mesecu. V celoti smo preko programa pripeljali že preko 17.500 oseb. Predvsem nas navdušuje dejstvo, da velika večina udeležencev tudi po izzivu (p)ostane veganov, saj je to njegov glavni namen.

Vaše društvo že od leta 2012 vsako leto organizira tudi Vegafest, največji festival veganstva v Sloveniji, na katerem se stojnice šibijo pod bogato ponudbo veganske hrane in drugih veganskih izdelkov, dogajanje je obogateno z odličnimi predavanji na temo veganstva in spremljevalnim programom na odru. Gostili ste že zanimive ambasadorje veganstva, kot je denimo strongman Patrick Baboumian. Kakšna so vaša opažanja in izkušnje, kakšne pozitivne učinke prinaša Vegafest? Se število obiskovalcev festivala iz leta v leto povečuje?

Vegafest je namenjen praznovanju veganstva sredi slovenske prestolnice, zato je to dan, ki bi ga moral vsak vegan zabeležiti v svoj koledar. Seveda je še boljše, če kar izpolni prijavnico za prostovoljstvo na www.vegafest.si. Glavni namen Vegafesta je razbijanje mitov o veganstvu, saj so še vedno preveč pogosti v naši družbi. Kolikokrat ste že poslušali o pomanjkanju beljakovin, bolehnih veganih, umrlih otrocih in čutečih rastlinah? Grem stavit, da je odgovor večine PREVEČKRAT. Zato smo Vegafest že več let nazaj iz prijetnega gozda ljubljanskega Mosteca prestavili direktno v središče Ljubljane, kjer na Pogačarjevem trgu privabimo vse naključne mimoidoče in tiste, ki jih zanima veganstvo ali katerakoli druga prednost veganstva, ter predstavimo, kako enostavno in kako super je danes biti vegan.

Kakšni so vaši načrti glede Vegafesta za prihodnost? Boste uvedli še kakšne novosti? Je datum letošnjega Vegafesta že znan? Nam lahko že zaupate, katere znane goste boste gostili letos?

Letos bo Vegafest potekal v soboto, 26. avgusta, od 10:00 do 21:00. Vsako leto na Vegafestu predstavimo številne novosti iz sveta kulinarike, saj se tudi veganska prehrana eksponentno razvija. Tudi program je vsako leto malce drugačen, saj predstavimo različne glasbenike, športnike in druge vplivneže iz sveta veganstva ter različne podpornike. Žal so naša vabila še v e-nabiralnikih, tako da gostje letošnjega Vegafesta še niso znani, bodo pa objavljeni na naših socialnih kanalih, takoj ko bodo potrdili udeležbo.

Vaše društvo organizira tudi veganska druženja. Nam lahko zaupate, kje in kdaj potekajo, kdo se jih lahko udeleži in kje je mogoče dobiti vse potrebne informacije glede teh druženj?

Imamo kar nekaj vsakomesečnih aktivnosti, med njimi so tudi družabni večeri pod imenom Vegan Hangouts, v sklopu katerih organiziramo izmenjevalnice oblačil, večere družabnih iger, veganske piknike in filmske večere. Prav tako se trudimo imeti mesečne izobraževalne webinarje, tedenske teke Vegan.si in Veganske pohode za vsakogar. V letošnjem letu planiramo tudi štiri kuharske delavnice. Vse naše aktivnosti in dogodke lahko spremljate na www.vegan.si, Facebook strani Slovensko vegansko društvo in na Instagramu pod vegansko.drustvo.

Maja 2022 je vaše društvo na portalu Peticija.online objavilo peticijo z naslovom ‘Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah’. Koliko podpisov ste zbrali in kakšne pozitivne rezultate ste že dosegli s peticijo? Kakšen bo naslednji korak? Menite, da bo kmalu prišlo do pomembnih preobratov pri izbiri veganskega obroka v javnih ustanovah?

Zbrali smo 5724 podpisov posameznikov in več kot 50 podpisov društev in organizacij, kar je precej zavidljiva številka za Slovenijo. Glede na to, da smo presegli svoj začetni cilj in – glede na število prebivalcev – celo uspeh Portugalske, po katere dobrem vzoru smo se projekta na začetku tudi lotili, smo optimistični glede naslednjih korakov. O peticiji se zelo veliko govori v medijih, pred kratkim pa je bila tudi vložena v Državni zbor – na Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Več o vsem skupaj lahko preberete na strani 48, v tej številki revije.

Slovenija je leta 2013 sprejela novelo zakona, ki prepoveduje gojenje in lov živali zgolj zaradi pridobivanja kožuhov oziroma krzna. Žal pa še ne prepoveduje prodaje krzna. V nekaterih evropskih državah so razmere še težje, saj so žal še vedno prisotne številne farme za proizvodnjo krzna. Slovensko vegansko društvo je v januarju 2023 podprlo evropsko pobudo ‘Za Evropo brez krzna’, ki je pozivala EU, naj prepove krznarske farme in krznene izdelke s krznarskih farm na evropskih tržiščih. V kakšnem časovnem okviru ste zbirali podpise peticije? Ste zadovoljni z odzivom? Menite, da bo cilj prepovedi krzna v Evropi kmalu dosežen?

Absurdno se nam zdi, da moramo v letu 2023 še vedno prepričevati ljudi, da je krzno kruto in nepotrebno. Gre za izdelek, ki ga zavračajo celo tisti, ki jim je morda za pravice ostalih živali vseeno. Z obsežno kampanjo smo po celotni Evropi tako celo predčasno dosegli zastavljene cilje glede podpisov, zdaj pa čakamo na odziv Evropske komisije. Velik problem bodo države, v katerih proizvodnja krzna predstavlja velik del dobička, vendar smo skupaj močnejši.

Zapomnite si – lisica brez krzna ne more živeti, mi lahko. Čas je, da ga izkoreninimo iz moderne družbe.

Zagovorniki pravic živali vidimo zelo velik problem tudi v lovu na prostoživeče živali. Sem sodi tudi hranjenje sestradanih živali v zanje že tako težkih zimskih razmerah, kateremu pogosto sledi ubijanje s strelnim orožjem. Kakšen je vaš pogled na to situacijo? Kje vidite možne rešitve za preprečevanje teh dejanj? Ali vaše društvo načrtuje kakšen ukrep, ki bi lahko znatno prispeval k rešitvi te situacije?

Žal se tega področja še nismo obsežneje lotili, saj se najbolj intenzivno posvečamo področju izkoriščanja živali za prehrano, saj zaradi tega trpi in umre največje število živali. Seveda smo odločno proti lovu in o tem ozaveščamo v sklopu svojih večjih projektov, enako kot o izkoriščanju živali za zabavo ljudi in testiranju na živalih. Z veseljem podpiramo pobude vseh društev, ki tej problematiki namenjajo več pozornosti. Velik problem vidimo v obsegu moči slovenskih lovskih družin, ki v Sloveniji koristijo preveč ugodnosti. Potrebno je še naprej kljubovati letnim določilom za odstrel živali in namesto lovcev ustanoviti varuhe gozdnih živali.

Zadnje čase je veliko govora o obveznem čipiranju mačk. Kakšen je vaš pogled na obvezno čipiranje mačk in nasploh vseh domačih živali?

Obvezno čipiranje mačk bi želeli doseči čim prej, saj bo njihovo označevanje močno pripomoglo
k temu, da bodo ljudje poskrbeli za pravočasno sterilizacijo in kastracijo svojih živali ter veterinarsko oskrbo, sploh kadar je nujno potrebna. Manj bo mladičev, zaradi katerih zavetišča še vedno pokajo po šivih. Zaradi rednih obiskov veterinarja bo za mačke bolje poskrbljeno tudi glede preventivnih cepljenj za mačjo kugo in levkozo, ki sta v Sloveniji še vedno zelo pogosti. Ko bo naključni mimoidoči na veterino pripeljal mačko, ki je doživela avtomobilsko nesrečo ali je kako drugače poškodovana, bodo njeni lastniki primorani pristopiti k odgovornosti in poskrbeti za njeno zdravljenje, namesto da pogledajo v drugo smer in zanikajo skrbništvo mačke, kadar potrebuje pomoč svojih ljudi.

Predvsem v času korone je vprašanje cepiv in zdravil, ki so testirana na živalih, postalo ponovno aktualno. Vemo, da so poskusi na živalih izredno kruti in neetični. Cepiva in zdravila vsebujejo živalske snovi, je za našo revijo (št. 43) povedala farmacevtka Petra Križaič, kar je še bolj nesprejemljivo za etične vegane. Kako pri vas gledate na to?

Zdravila, ki ljudi zaščitijo pred hudimi izbruhi nevarnih (smrtonosnih) bolezni, jemljemo kot sprejemljiva za etične vegane. Seveda se zavzemamo za to, da ne bi vsebovala živalskih sestavin in da ne bi bila testirana na živalih. Če vegani zbolevamo zaradi bojkotiranja zdravil, se ne bomo mogli aktivno boriti za pravice živali. Naše stališče se sklada tudi s stališči drugih svetovnih veganskih organizacij kot tudi z definicijo veganstva.

Nam lahko zaupate, kakšne veganske projekte še načrtujete in ali izvedba projektov vašega društva v celoti temelji na prostovoljnem delu?

Do nedavnega smo v društvu vse delo opravljali prostovoljci. Že več let nazaj je obseg dela presegel naše prostovoljske moči, prav tako pa so se službene obveznosti rednih prostovoljcev tako povečale, da smo se odločili za prvo zaposlitev, tako da se je naši ekipi pridružil Matevž Jeran, ki skrbi za vse redne obveznosti in predvsem papirologijo, glede katere nihče od nas ostalih ni razvil pretiranega veselja. Prostovoljci se tako lahko posvetimo izbranim področjem dela in projektom ter smo pri svojem delu bolj efektivni.

Vaše sporočilo bralcem naše revije za konec?

Hvala vsem bralcem revije, ki so jim pravice živali pomembne in ki se ne obrnejo stran ob trpljenju živali. Super je videti tako močno skupnost, ki je pripravljena žrtvovati tudi kakšno svojo navado (ali več njih) za dobro drugih. Zaradi vseh nas se njihova situacija izboljšuje in skupaj rešujemo življenja. Ne obupajte in bodite aktivni, kolikor vam čas dopušča. Čeprav v marsikaterem društvu izgleda, kot da zadeve gladko potekajo, smo močno odvisni od vaših donacij in predvsem prostovoljskega dela. Super je, če lahko vsak od nas prispeva na svoj način.

Revija Osvoboditev živali, letnik 21, številka 45, junij 2023, str. 66-69.

Vegafest 2023.

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...