Protestno pismo zoper Pravilnik o odvzemu velikih zveri iz narave za leto 2004

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je dne 28 marec 2004 poslalo Ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano protestno pismo zoper Pravilnik o odvzemu velikih zveri iz narave za leto 2004 in predlog za razveljavitev omenjenega pravilnika.

Zadeva: protestno pismo zoper Pravilnik o odvzemu velikih zveri iz narave za leto 2004 in predlog za razveljavitev omenjenega pravilnika

Spoštovani!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice s sedežem Ostrožno pri Ponikvi 26, p. Ponikva je društvo, ki je ustanovljeno in registrirano v smislu Zakona o zaščiti živali. Naloga društva je zato med drugim tudi zaščita živali po 2. členu citiranega zakona in ta zaščita obsega tudi zaščito prostoživečih živali.

Izdali ste Pravilnik o odvzemu velikih zveri za leto 2004 (Uradni list RS, št. 14 z dne 13.2.2004), s katerim ste določili, da se odzvame iz narave največ 80 medvedov, 14 volkov in 2 risa.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice odločno nasprotuje nameravanemu poboju medvedov, risov in volkov, zaradi česar se prilaga protestno pismo, ki smo ga pred kratkim izročili Državnemu zboru Republike Slovenije.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice meni, da je citirani pravilnik v nasprotju s pravnim redom Slovenije, zato se predlaga naslovu, da pravilnik takoj razveljavi. Poleg tega pa se lahko z izvršitvijo pravilnika v smislu poboja živali povzroči kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku, kar je še en razlog več za razveljavitev. Razlogi o nezakonitosti oz. protiustavnosti so navedeni v nadaljevanju.

I. Navedeni pravilnik je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in sicer z določbami 5., 34., 63. in 72. člena.

1. V 5. členu je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Medvedi, volkovi in risi so kot živo bitje del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z ubijanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč se zmanjšuje. Seveda velja to za vsakega posameznega medveda, volka ali risa in ne za vrsto kot abstrakten pojem, saj vrsta kot taka ni del naravnega bogastva. Sporni pravilnik, ki bi moral ohranjati naravno bogastvo, naloga vseh državnih organov pa je, da delujejo po ustavi in jo tako spoštujejo, torej krši navedeno ustavno določbo, saj ne skrbi za ohranjanje rjavega medveda, volka in risa kot posameznega živega bitja, temveč število živail zmanjšuje in tako siromaši naravno bogastvo oz. ga zmanjšuje. 

2. V 5. členu je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država preko spornega pravilnika dopušča namerno pobijanje živali oz. ga celo ukazuje, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja lahko pride samo s pozitivnimi dejanji in ne sovraštvom, katerega posledica je pobijanje živih bitij. Vsak vnos sovraštva oz. pobijanja živih bitij v družbo ovira skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij državi Sloveniji jemlje kredibilnost. Zato je izpodbijani pravilnik v nasprotju tudi s tem ustavnim določilom.

3. 63. člen med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država v izpodbijani odločbi dovoli oz. ukaže pobiti večje število medvedov, volkov in risov, pomeni spodbujanje k nasilju, saj je pobijanje živali nasilje, kajti le-ti niso usmrčeni neboleče in brez sile, temveč so pobiti z okrutno silo oz. nasiljem. Pravilnik je tudi v tem pogledu protiustaven.

4. 72. člen med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače ali prostoživeče živali. Po slovarju slov. knjižnega jezika pomeni mučenje povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje. Pri vsakem namernem uboju živali pride do mučenja, saj žival neizmerno trpi oz. je poškodovana, če uboj ni uspel in tudi pri tem neizmerno trpi. Po drugi strani pa se kot mučenje smatra tudi vsaka nepotrebna smrt živali. To načelo je sprejel tudi veljavni Zakon o zaščiti živali, ko v 4. členu določa, da je mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Ne glede na razlog usmrtitve ali uboja medvedov, vokov in risov, je poboj nepotreben, kajti:
 novejše raziskave ekologov so pokazale, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom uravnavanja populacijske rasti
 če gre za živali, ki naj bi bile nevarne ljudem, jih je mogoče omamiti in nato odpeljati na področje, ki je namenjeno življenju tako medvedov oz. drugih živali.

Novejše raziskave ekologov kažejo, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka. Tako so pri slonih npr. ugotovili, da stopnje rasti ne določa lakota ali smrt, temveč fleksibilnost slonic ob pričetku spolne dozorelosti. Če preti prenaseljenost, se stopnja rasti zniža. Podobno so ugotovili tudi pri jelenih, kozorogih, losih in drugih velikih sesalcih. Nobena vrsta se ne razmnožuje brez mere in cilja. Tudi tam, kjer je v Evropi lov prepovedan, kot npr. v švicarskem kantonu Ženeva, do zdaj niso ugotovili prekomernega prirastka. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih prepovedan, kljub temu pa tam ne pride do naravnega neravnovesja. Primer imamo tudi v Sloveniji, kjer lova ni v Triglavskem narodnem parku. Narava bo sama poskrbela, da bo na življenjskem prostoru rjavega medveda oz. volka in risa, toliko število osebkov, kolikor bo za tisti prostor primerno. 

5. Izdan je bil Pravilnik o odvzemu velikih zveri iz narave za leto 2004. V prejšnjih letih je bila o odvzemu izdana odločba v upravnem postopku. V obeh primerih gre za isto vsebino. Menimo, da je izdaja pravilnika v nasprotju z ustavnim načelom zakonitosti (153. člen), saj bi morala biti izdana odločba v upravnem postopku in ne pravilnik. Gre namreč za to, da se z izpodbijanim aktom urejajo posamične obveznosti strank, kot so npr. Zavod za gozdove, upravljalci lovišč, ki so določljive osebe oz. lovske organizacije, Veterinarska fakulteta. Te imajo na podlagi pravilnika določene obveznosti s tem, da jim sploh ni bila dana možnost, da se na akt, ki jim daje obveznosti, pritožijo. Sporni pravilnik torej ne ureja splošna oz. abstraktna razmerja, temveč individualna, saj določa obveznosti točno določenih subjektov. Ob vsem tem pa je potrebno tudi navesti, da se lahko obveznosti oseb v skladu z 87. členom ustave določa samo z zakonom.

Pravilnik, ki dovoljuje poboj medvedov, volkov in risov in s tem mučenje živali, je torej v nasprotju z ustavo.

II. Izpodbijani pravilnik pa je v nasprotju tudi z zakonom.
1. Tako je v nasprotju s 1. členom Zakona o varstvu okolja. Ta namreč vsebuje tudi določbo, da je merilo vseh ravnanj in norm varstva okolja tudi preživetje, zdravje in počutje živih organizmov. Glede na navedeno ni jasno, kako lahko poboj medvedov oz. volkov in risov služi k preživetju, zdravju in dobremu počutku teh živali, saj poboj živali ni njegovo preživetje, temveč smrt. Zato je, kot že navedeni pravilnik v nasprotju z omenjenim zakonskim določilom in z vidika tega zakonskega določila nelogičen in absurden.

2. Sporni pravilnik je v nasprotju tudi z nekaterimi določbami Zakona o ohranjanju narave. 
Tako zakon v 12. členu določa, da so rastline in živali pod posebnim varstvom države. Iz tega je mogoče jasno zaključiti, da mora država živali varovati in jih ne uničevati. To torej velja tudi za medvede, volkov in rise, seveda velja to za vsako posamezno žival, saj citirano zakonsko določilo ne govori o vrstah, temveč o živalih, pri čemer je pojem živali mogoče tolmačiti samo tako, da gre za vse živali in ne nekatere. 

Nameravani poboj medvedov, volkov in risov pa je v nasprotju tudi z načeli ohranjanja biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov (2. člen). To pomeni, da biotsko raznovrstnost znotraj vrste sestavljajo vse živali te vrste, saj ena žival ni enaka drugi. Vsaka žival je različna glede na drugo, saj ima drugačen genski material oz. ta genski material ni povsem enak genskemu materialu drugega osebka iz iste vrste in je na splošno osebek zase ter ima lastnosti, ki se v določenem delu razlikujejo od drugega osebka te vrste. Nameravani poboj torej uničuje biotsko raznovrstnost.

Izvršitev spornega pravilnika pa bo tudi porušilo naravno ravnovesje (3. člen). To je porušeno, ko poseg med drugim uniči številčno ali kakovostno strukturo življenjske združbe živalskih vrst. Po načrtu odvzema bo odvzeto v letu 2004 iz narave vsaj 60 rjavih medvedov in 1 ris (redni odvzem). To pomeni, da bo naravno ravnovesje porušeno, saj se bo število medvedov oz. risov zmanjšalo za navedeno število, kar bo uničilo številčno strukturo vrste medvedov oz. risov. Iz narave bo namreč odvzeto kar približno 25% vseh rjavih medvedov v Sloveniji, saj je bilo preštetih medvedov 224, ta številka pa je realna, kot se to navaja v pravilniku, iz česar je mogoče sklepati, da je v Sloveniji rjavih medvedov 224 oz. okoli te številke in ne tisto, ki je ocenjeno, saj se celo v pravilniku trdi, da je ocena številčnosti manj zanesljiva in odraža tudi subjektivni pristop ocenjevalcev stanja. Jasno je, da je ocena v mnogih primerih subjektivna, če so bili ocenjevalci lovci, ki jim je v interesu, da je rjavih medvedov čim več, kajti ti so njihov zaslužek. Več kot je medvedov, več bo odvzemov oz. lova, več bo trofej in večji bo zaslužek. Na ta način se bo torej biotska raznovrstnost v naravi porušila, kar bo imelo velike negativne posledice v Sloveniji.

Ne glede na navedeno, je izpodbijani pravilnik globoko v nasprotju z načeli varstva narave. Tako določa, da je redni odvzem živali iz narave zaradi uravnavanja populacije. Ni jasno, kaj je s tem mišljeno, ne ve se, kaj je to uravnavanje populacije. Ali je s tem mišljeno, da je potrebno pobiti nedolžne živali zaradi tega, ker je porušeno naravno ravnovesje? Naravno ravnovesje je stanje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati (3. člen). Da nekdo pobija živa bitja, ker meni da jih je preveč, torej, da je porušeno naravno ravnovesje, mora to izrecno navesti in dokazati. Tako mora med drugim navesti za določeno območje, npr. za osrednjo območje, kjer naj bi pobili 52 rjavih medvedov zaradi uravnavanja populacije, kot to izhaja iz pravilnika, koliko medvedov je tam, koliko medvedov lahko tisto območje prenese oz. preživi, navesti mora še druge parametre za izkazovanje naravnega ravnovesja oz. porušitve tega. Tako naravno ravnovesje npr. v osrednjem območju ne sestavljajo samo medvedi, temveč še ostale vrste živali in rastlin, sestavljajo jo tudi habitati (potoki, kamnine…). Navesti mora tudi, kako bi poboj živali vplival na medsebojno uravnoteženost odnosov in vplivov živih bitij in njihovih habitatov v osrednjem območju. Vsekakor poboj kar 52 rjavih medvedov bistveno spremeni medsebojni vpliv oz. uravnoteženost odnosov med živimi bitji in habitati. Vsega tega v pravilniku sploh ni. Zato je pravilnik v dejanskem stanju pomankljiv in nezakonit. Smiselno to velja tudi za volkove in rise. Vsekakor pa v praviniku manjka tudi dokazilo, da naravnega ravnovesja ni mogoče drugače urediti, če že gre za porušeno ravnovesje, kot s pobojem oz. uničenjem živali, kajti osnovno načelo je ohranjanje življenja živih bitij in ne pobijanje. Tudi če se stoji na stališču, da je poboj zakonit, mora biti predhodno izkazano, da naravnega ravnovesja ni mogoče uspostaviti na drug način, na pa s pobojem. 

V Zakonu o ohranjanju narave je sicer določba, da se za lov uporabljajo specialni predpisi, npr. predpisi o lovu, ki sicer dovoljujejo lov in s tem ubijanje živali, vendar je potrebno navesti, da so ti predpisi v svoji biti protiustavni in jih zato ni mogoče uporabiti. Predvsem pa je v primeru, ko je nasprotje med dvema ureditvima, tako glede v primeru dveh zakonov, kot tudi glede dveh ali več določb v istem zakonu, potrebno uporabiti tisto ureditev, ki je za šibkejšo stran ugodnejša. Torej, vedno je potrebno uporabiti določbe, ki so v korist živali. Vse to je bistveno zato, ker se npr. v Zakonu o ohranjanju narave pojavljajo določbe, ki varujejo živali, na drugi strani pa so določbe, ki živali ne varujejo oz. omogočajo njihovo ubijanje. Absurdno in nelogično je, da se enkrat varuje živali, potem pa dopušča njihovo pobijanje.

3. Sporni pravilnik se sklicuje na 2. odst. 14. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. Ta je torej pravna podlaga za izdajo pravilnika. Po tem členu lahko republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dovoli ali odredi lov divjadi med popolnim oz. delnim lovopustom. Pravilnik bi glede na ta člen lahko izdal torej samo republiški sekretar in ne minister. Minister tako za izdajo tega pravilnika ni imel zakonske podlage, saj v tem odstavku ni določeno, da lahko minister oz. ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izda takšen pravilnik, temveč je izdaja pravilnika pridržana republiškemu sekretarju. Po drugi strani pa je v tem odstavku določeno, da se lahko odredi ali dovoli lov, v pravilniku pa je govora o odvzemu rjavih medvedov, volkov oz. risov iz narave z odstrelom. Gre torej za dvoje različnih dejanj s tem, da 2. odst. 14. člena zakona ne dovoljuje odvzema iz narave z odstrelom, temveč samo lov. Glede na to, je pravilnik tudi v tem smislu v nasprotju z 2. odst. 14. člena zakona, saj dovoljuje nekaj, česar zakon ne dovoljuje oz. o tem sploh ne govori. Ob tem je seveda potrebno omeniti, da se morajo zakonske določbe brati dobesedno, torej tako kot to piše v njih. In seveda tudi uporabljati. To je eden izmed osnovnih pravnih postulatov, ki sestavljajo načelo pravne države iz 2. člena ustave. Nasprotno bi pomenilo velik kaos in bi slabilo pravno varnost, kar pa ne spada v omenjeno načelo, za marsikatero živo bitje pa je to vprašanje življenja in smrti. 

III. Iz navedb v točki I. je razvidno, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom uravnavanja populacijske rasti, kar pomeni, da lahko narava sama uravnava število živali določene vrste na nekem prostoru. Lov oz. rečeno v terminologiji izpodbijanega pravilnika odvzem iz narave z odstrelom zato sploh ni potreben, kajti narava bo sama s svojimi mehanizmi poskrbela, da bo npr. medvedov v Sloveniji ravno toliko, kolikor bo jih bo lahko okolje “preneslo”, če jih je sedaj v resnici preveč. To pa pomeni, da je odvzem medvedov iz narave z odstrelom, ki ga ukazuje sporni pravilnik, nepotreben. Pobijanje oz. usmrtitve medvedov, volkov oz. risov so tako nepotrebne,. Vsaka nepotrebna usmrtitev živali pa se po 4. členu Zakona o zaščiti živali smatra kot mučenje. Pravtako se kot mučenje po 4. členu citiranega zakona smatra vsako ravnanje, storjeno naklepno, ki živali, torej tudi medvedu, povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju. Poboji živali, ki jih bo povzročil izpodbijani pravilnik, bodo povzročili mnogim živalim oz. medvedom veliko hudih poškodb, dolgega trpljenja pred smrtjo oz. bodo škodili njihovemu zdravju, če bodo obstreljeni, pa ne bodo umrli. 

342. člen Kazenskega zakonika določa, da kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. Poboj živali, ki bo sledil iz izpodbijanega pavilnika, bo tako izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja mučenja živali iz 342. člena KZ. Lovci bodo tako storili kaznivo dejanje mučenja po 342. členu KZ.

127. člen Kazenskega zakonika določa, da kdor komu vzame življenje, se kaznuje z zaporom najmanj petih let. Iz navedene zakonske določbe je jasno razvidno, da ta varuje vsa živa bitja in ne samo človeka, kajti v zakonskem dejanskem stanju pojem človeka ni izrecno naveden, temveč je govora o tistih, ki imajo življenje, to pa so tudi živali. Iz tega torej sledi, da varuje tudi živali, kar pomeni, da se tisti, ki živali vzame življenje, kaznuje z zaporom najmanj petih let. Mogoče je reči, da Izpodbijani pravilnik napeljuje k storitvi kaznivega dejanja po 127. členu KZ, saj bodo lovci, ki bodo rjavemu medvedu oz. volku ali risu, vzeli življenje, storili omenjeno kaznivo dejanje.

Glede na navedeno je jasno, da je izpodbijani pravilnik protiustaven in nezakonit, s svojo izvrštivijo pa lahko povzroči tudi celo dve različni kaznivi dejanji. Zato se predlaga, kot že navedeno, da pravilnik razveljavi.

Ta predlog je potrebno smatrati tudi kot peticijo v smislu 45. člena ustave.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Stanko Valpatič, predsednik