Zopet pomor medvedov?

V zvezi s predvidenim odstrelom pripravljamo protestno pismo, ki ga bomo poslali ministru Podobniku, saj menimo, da je odstrel medvedov nepotreben, škodljiv in nezakonit ter mu zato nasprotujemo. 

Že sedaj pa nekaj dejstev:

Po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam spada medved med prizadete vrste. To je kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, katerih obstanek v Sloveniji ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, številčnost teh vrst pa se je zmanjšala na kritično stopnjo oz. njihova številčnost zelo hitro upada v večjem delu areala. Vrsta rjavega medveda torej ni v ugodnem stanju, temveč je številčnost te vrste, glede na pravilnik, na kritični točki oz. zelo hitro pada. Kako je lahko potem odrejen odstrel medvedov? Saj se bo njihova številčnost še bolj zmanjšala, vrsta bo še bolj ogrožena. 

Država ne ve, koliko medvedov v Sloveniji sploh je. Ocenjuje, da jih je med 500 in 700, pa čeprav so oktobra 2006, ko je bilo štetje medvedov, prešteli vsega skupaj 158 medvedov. Slovenski znanstvenik, ki se ukvarja s problematiko medvedov, je javno izjavil, da se ne bi podpisal pod to številko! Zelo pomenljiva je tudi izjava predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je rekel, da zdajšnja ocena temelji le na opazovanju, ki se opravi na določen dan, poleg tega lahko en lovec vidi istega medveda trikrat ali pa eden vidi tri medvede. Zakaj država ne poskrbi, da se ugotovi točno število medvedov? Pa je to mogoče, očitno pa nekomu ni do tega. Če so lahko v rezervatu Watchung v ZDA z infrardečo napravo iz zraka prešteli jelene in tako ugotovili njihovo število, bi lahko nekaj podobnega storili tudi v Sloveniji. 

Država trdi, da medvedi povzročajo škodo, so nevarni za ljudi in je zato potreben njihov odstrel. Temu pa ni tako, saj je vse te probleme mogoče reševati na drug način. Mnoge med njimi pozna tudi strategija upravljanja z rjavim medvedom, ki jo je sprejela vlada že leta 2002. Medvede, ki se približajo naseljem, je mogoče odloviti in jih prestaviti nazaj v gozdove, za škodo je vzpostavljen sistem odškodnin, pa tudi lastniki morajo poskrbeti za zaščito svoje lastnine. Če je medvedov preveč, kot trdi država, bi bilo razmisliti o kastraciji oz. sterilizaciji dela populacije ali o kontracepciji. 

Odstrel medvedov bolj ali manj narašča, naraščajo škode in konfliktne situacije med ljudmi in medvedi, narašča pa tudi število medvedov – vsaj tako trdi država. Če je odstrel medvedov vedno večji, bi verjetno moralo biti vsega tega vedno manj. Očitno pa temu ni tako, vsaj po zatrjevanju države. Zakaj? 

Vprašanje je, kako reagira živalska vrsta, ki jo človek z lovom redči. To je mogoče videti na primeru rezervata Watchung, ZDA. Lov v tem rezervatu je bil prepovedan skoraj celo stoletje in v nelovnem času je bilo največ sto jelenov na tem območju. Nikoli ni število jelenov preseglo sto. Od leta 1993 je lov v rezervatu Watchung dovoljen. V obdobju 1993 – 2001 so lovci v rezervatu ubili ali ranili več kot tisoč jelenov. Leta 1994 je bilo v rezervatu, ki meri 4600 akrov, natanko 139 jelenov. Prešteli so jih s posebno infrardečo napravo iz zraka. Kako je možno, da je v času lova v samo devetih letih (1993 – 2001) številka nenadoma narastla na preko sto jelenov? Saj so jih v teh devetih letih vendarle več kot tisoč pobili, morda na stotine pa jih je zaradi strahu pred lovci zbežalo iz rezervata na sosednjo območje. 
Lovci so ubijali predvsem oplojene samice in potem so iz njene maternice potegnili fetus. V prvem letu so ubite samice nosile samo en fetus. Ob koncu drugega lovnega leta je 57% oplojenih samic, ki so jih ubili, nosilo dva ali celo tri fetuse. Po tretjem letu so v maternici ubitih košut v 60% primerih našli dva fetusa, 8% ubitih košut je nosilo tri fetuse. 
V naslednjih letih so praktično v vseh ubitih oplojenih košutah našli dva ali tri fetuse. Zakaj se je to zgodilo? Razlog je preprost. Lov je v košutah povzročil strah pred izumrtjem vrste. Odzvale so se tako, da so rojevale več mladičev in to celo izven sezone parjenja. Ubijanje živali, samcev ali samic, torej ne vodi do zmanjšanja števila živali, pač pa ravno nasprotno. Število živali se poveča. (Vir: http://www.honorandnonviolence.com/anatomy.html)

Kako vpliva odstrel medvedov na konflikte z ljudmi, pa je razvidno na naslednjem primeru.
V devetdesetih letih prejšnega stoletja so v Združenih državah Amerike in Kanadi izvedli zanimivo študijo glede populacije črnih medvedov. Želeli so ugotoviti dejavnike, ki zmanjšujejo konfliktne situacije človeka z medvedom. Prva hipoteza je bil lov. V nekaterih zveznih državah so zato povečali število odstrelov medvedov. Druga hipoteza je bil program izobraževanja prebivalcev o pravilnem ravnanju z medvedi, sobivanju z njim, kje se ne sme odlagati odpadkov od hrane… Ta izobraževalni program je potekal v najbolj znanih nacionalnih parkih.
In kakšni so bili rezultati te raziskave:
V vseh zveznih državah Virginia, Pennslyvania, New York, Ontario in Minnesota, kjer so povečali odstrel medvedov, se je število konfliktov med medvedi in človekom povečalo. Mnogi so pričakovali, da bo zaradi manjšega števila medvedov tudi manj konfliktov, vendar se je zgodilo ravno obratno.
V vseh nacionalnih parkih Yellowstone, Yosemite, Great Smoky, Juneau Alaska, Elliot Lake, Nevada (Lake Tahoe Basin), New Jersey, kjer so uvedli program izobraževanja ljudi o sobivanju z medvedi, se je število konfliktov med medvedi in človekom drastično zmanjšalo. V parku Great Smoky leta 1991 niso zabeležili niti enega konflikta med medvedov in človekom. 
(Vir: http://www.savenjbears.com/Bear presentation final report-v3.pdf)

Očitno je, da odstrel medvedov vodi še do večjih konfliktov med ljudmi in medvedi. Očitno pa je tudi, na kar kažejo tudi novejše raziskave ekologov, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka. Tako so pri slonih npr. ugotovili, da stopnje rasti ne določa lakota ali smrt, temveč fleksibilnost slonic ob pričetku spolne dozorelosti. Če preti prenaseljenost, se stopnja rasti zniža. Podobno so ugotovili tudi pri nekaterih drugih živalih. Bavarska gozdna uprava navaja: Parkljasta divjad razpolaga s prefinjeno regulacijo rojstev – če je živali preveč, srne rodijo manj mladičev, v kakšnem letu sploh nimajo mladičev, so pozneje spolno zrele in rodijo več moških kot ženskih mladičev. Nobena vrsta se ne razmnožuje brez mere in cilja. Mnoge ptičje vrste se glede na gostoto populacije vzdržijo valjenja. Če je ustreljenih veliko sovrstnikov, stopijo v akcijo individiumi iz rezerve in zraste več živali, kot jih je bilo pred ptičjim pomorom. Smiselno velja to tudi v Sloveniji, saj je bilo v letu 2001 okoli 350 medvedov, sedaj pa naj bi jih bilo med 500 in 700, kot že navedeno. In odstrel je v teh letih naraščal. Tudi slovenska študija o polhih jasno kaže, kako narava prefinjeno uravnava populacijo polhov.

Zanimiv je tudi primer kantona Ženeva, kjer je lov prepovedan. Kanton Ženeva ima 282 km2 in 430.000 prebivalcev, mesto Ženeva pa je veliko 159 km2 in ima 186.000 prebivalcev. V kantonu je bil lov prepovedan leta 1974, prepovedi so sledili ukrepi varstva narave (obnova nekaterih agrarnih površin). Po 27 letih nelova ugotavljajo, da je nelov celostno prepričljiv uspeh in ga ima velika večina prebivalstva za absolutno pozitivnega. Narava si je zelo opomogla, flora in favna sta v soglasju, edini problem so divje svinje, ki pa so problem mnogo širše. To se rešuje z zelo obzirno usmrtitvijo posameznih svinj brez lovskih pogonov. Tudi odškodnine za škodo so primerljive z drugimi kantoni, kjer se izvaja lov. 

Ubijanje živali, samcev ali samic, torej ne vodi do zmanjšanja števila živali, pač pa ravno nasprotno. Število živali se poveča, posledično se verjetno povečajo škode in država odredi še večji odstrel, ki vodi še do več rojstev, več konfliktov in večje škode in tako naprej. Začarani krog se ponavlja, vendar z vedno hujšimi posledicami. Zato je nujno potrebno, da se lov odpravi in naravi dopustiti, da v njej zopet poteka vse po naravnih zakonih – sedaj ji namreč to ni omogočeno. Seveda ji je potrebno pri tem pomagati (smiselno tako, kot so to storili v kantonu Ženeva), kajti sedanji človekov napačni pristop ji je povzročil ogromno škodo in jo vrgel iz tira. Seveda pa naravne zakonitosti delujejo tudi v kulturni krajini, kar nekateri, predvsem lovci, zanikajo. To dokazuje primer že omenjenega švicarskega kantona, kajti gre za malo območje, kjer je mnogo prebivalcev in veliko mesto, poleg tega je tam še mnogo manjših krajev. Zato je odprava lova tudi tukaj nujno potrebna.

Tekst spornega pravilnika je dosegljiv na:
http://www.mop.gov.si/…/odvzem_medvedov_s.pdf