Domov Članki MILITARIZACIJA MLEKA IN DRUGE GENSKO SPREMENJENE ZGODBE Razmah genskega manipuliranja je popolno...

MILITARIZACIJA MLEKA IN DRUGE GENSKO SPREMENJENE ZGODBE Razmah genskega manipuliranja je popolno zanikanje pravic živali.

Naslovna slika: Genetsko spreminjanje prašiča na velikost podgane za potrebe laboratorijev. Flouroscentni so zato, da bi znanstveniki lažje videli celice, ki jih dodajajo. Vir: dokumentarni film “How DNA dreams become reality at BGI in China – Docu” (53 min.), https://youtu.be/SEUHQm4X1So

Predstavljajmo si, da stojimo ob robu ceste in ko pogledamo na levo, v daljavi vidimo OSVOBODITEV ŽIVALI. Če pa se ozremo na drugo stran, so tam daleč na desni GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI. To sta dve skrajni točki našega odnosa do živali. Razmah genskega manipuliranja je namreč popolno zanikanje pravic živali.

V dokumentarcu o Pekinškem inštitutu za genomiko mlada kitajska znanstvenica z navdušenjem pripoveduje, kako gensko modificira prašiče, da bodo tako majhni kot podgane in jih bodo v laboratorijih lažje izkoriščali za testiranja. Srečna je, da ustvarja nova bitja in samo sebe imenuje mama.

Vir: dokumentarni film “How DNA dreams become reality at BGI in China – Docu” (53 min.), https://youtu.be/SEUHQm4X1So

 

Prva GSO zgodba

Koza na kanadski vojaški eksperimentalni farmi strmo gleda v fotoaparat naše ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrica na FB ob fotografijah zapiše, da je glavni fokus tega raziskovalnega centra genska krepitev pridelka in da je feeling motivated. Kaj je torej ministrico zmotiviralo?

Ta koza ni običajna koza, temveč gensko spremenjena pajek-koza, koza z geni pajka (Spider Transgenic Goat). Zakaj bi običajne koze spreminjali v pajke-koze? Običajne koze gensko modificirajo, ker pajek-koza daje posebno mleko, iz katerega se pridobi svila. Kakšna svila? Svila za neprebojne jopiče, seveda. BioSteel.

Vir: Aleksandra Pivec Facebook. Kanada, farma: https://www.facebook.com/DrAleksandraPivec/posts/2410930072334816

 

Druga GSO zgodba

V Kanadi so zasnovali gensko spremenjenega prašiča z mišjim genskim materialom za zmanjšanje fosforja v prašičjem iztrebku, Enviropig ali po domače okolprašič. Projekt je bil leta 2012 ustavljen zaradi protestov, prašiči pa evtanazirani. Kitajski znanstvenik, ki je delal na tem projektu, je nadaljeval z raziskavami na Kitajskem. Tam so leta 2018 razvili prašiče s hitrejšo rastjo in s precej manj dušika in fosforja v fekalijah.

Posledica neetične intenzivne reje prašičev so tudi ogromne količine za naravo škodljivega gnoja, ki ob izlivu v reke, jezera in morja proizvaja zelene alge, te pa zadušijo življenje v vodah. Človeštvo zdaj ta problem rešuje z gensko spremenjenimi mišjimi prašiči. Kmetijska ministrica bo ravno podpisala pogodbo o prodaji prašičjega mesa Kitajski, ob sicer izjemno nizki stopnji slovenske prašičereje. Ali je to morda le prvi korak k slovenski vzreji gensko spremenjenih kitajskih prašičev?

Pred podpisom protokola o izvozu piščančjega in prašičjega mesa ter mesnih izdelkov na Kitajsko. Obisk kitajske inšpekcije. Vir: https://www.facebook.com/DrAleksandraPivec/posts/2420455688048921

 

Tretja GSO zgodba

Prva gensko spremenjena žival za človeško prehrano je leta 2017 postal GS losos, ki raste trikrat hitreje. AquAdvantage losos ob nakupu nima oznake, da je gensko spremenjen. Ali je v nakupovalni košari navaden ali GS losos, kupci ne vedo, informacijo o prodajnih mestih ima le podjetje, ki ga goji. Korporacija, ki je lastnica tega biznisa, je tudi lastnica GS jabolk, ki ne rjavijo, ter GS komarjev, kar pa nas pripelje do naslednje zgodbe.

This 2010 handout photo provided by AquaBounty Technologies shows two same-age salmon, a genetically modified salmon, rear, and a non-genetically modified salmon, foreground. Genetically engineered salmon created in Canada are getting closer to becoming the first transgenic animal to make it onto a menu, after the U.S. Food and Drug Administration found the fish will have no significant environmental impact.THE CANADIAN PRESS/HO, AquaBounty Technologies – Barrett & MacKay Photography

Vir: https://www.macleans.ca/society/environment/canadians-ate-4-5-tonnes-of-unlabelled-genetically-modified-salmon-without-knowing-it-were-you-one-of-them/

 

Četrta GSO zgodba

Gensko spremenjeni komarji naj bi zavrli razvoj populacije svojih naravnih so-komarjev, ki prenašajo viruse. Komarji moškega spola nosijo gen, ki naj bi pokončal večino potomcev po parjenju v naravi. Izkazalo pa se je, da so potomci preživeli, prav tako tudi njihovi potomci. Namesto, da bi komarje uničili, so jih po vsej verjetnosti ojačali.

 

Peta GSO zgodba

Gensko spremenjeni bombaž so v ZDA ravno odobrili za človeško prehrano. Avtorji računajo na obubožane pridelovalce bombaža, da jim bo ta postal hrana, medtem ko ga bodo še vedno gojili za tekstil. Z gensko spremenjenim regratom, lahko bi ga poimenovali regret, pa je ravno nasprotno. Iz rastline, ki je izjemno zdravilna in povsod dostopna, se bo pri GS različici iz korenin pridelovalo gume. Kaj se bo zgodilo, ko bo GS gen kontaminiral regrat v naravi?

 

GSO HIPOKRIZIJA ČLANIC EU

Neznosna hipokrizija Evropske unije glede GSO se kaže v tem, da na svojem ozemlju praktično ne gojimo gensko spremenjenih rastlin, medtem pa naš sistem pridelave mesa, mleka in jajc usodno vpliva na Južno in Severno Ameriko, kjer v neznosnih razmerah pridelujejo gensko spremenjeno krmo za naše kmetijske živali. EU dejansko uporablja ogromne kmetijske površine zunaj lastnih meja, da bi proizvedla dovolj krme za svoje industrijsko gojene živali. Povzročamo obsežno krčenje gozdov zaradi posevkov GS soje v Južni Ameriki in s tem ogrožamo redke vrste in krhke ekosisteme. Po podatkih Svetovne banke se je uporaba kmetijskih kemikalij – zlasti glifosata – v zadnjih 20-ih letih zaradi GS soje povečala za 1000 %, kar povzroča obsežno onesnaženje vode, zraka in tal ter usodno vpliva na zdravje prebivalcev in prehransko varnost. Osupljivih 19 % smrti v Argentini povzroči rak, ki je nesorazmerno bolj pogost na območjih gojenja soje. Več kot 70 GS rastlin lahko v EU vstopi kot krma za kmetijske živali, hkrati pa meso, jajca in mleko niso označeni kot gensko spremenjeni produkti! Oznaka je sicer obvezna za rastlinske proizvode, ki vsebujejo nad 0,9 % gensko spremenjenih sestavin. Evropska unija je ena največjih potrošnic GSO, uvažamo 60 % hrane za živali, kar pomeni 30 milijonov ton gensko spremenjene soje in koruze na leto. Evropska komisija netransparentno vedno znova potrjuje nove gensko spremenjene organizme, kar je nedopustno.

 

NEGATIVNI VIDIKI GSO

Najbolj usoden vidik GSO za človeštvo je koncentrirano korporativno lastništvo GSO semen in fitofarmacevtskih sredstev, kar omogoča popoln nadzor nad svetovno proizvodnjo hrane praktično samo štirim agrokemijskim korporacijam.

CBAN, Kanadska mreža za biotehnologijo, ki združuje kmetijska združenja, okoljske in civilno-družbene organizacije, regionalne koalicije ter grassroots skupine, navaja še druge težave z GSO:

1. Agrogoriva

Gensko spremenjene poljščine za agrogoriva so koruza, soja in oljna ogrščica, ki močno pospešujejo svetovne emisije toplogrednih plinov. Te industrijske monokulture za svojo rast potrebujejo gnojilo, fitofarmacevtska sredstva ter vodo, hkrati uničujejo naravo in zavzemajo prostor, ki bi bil sicer lahko namenjen gojenju hrane. Gojenje rastlin za agrogoriva pogosto povzroči zaplembo kmetijskih zemljišč ter prisilno delo za domačine, obenem pa ogroža njihovo prehransko varnost.

Ko je bila GS oljna ogrščica pred leti široko sprejeta, so semenske družbe de-registrirale večino vrst običajne oljne ogrščice ter zmanjšale raznovrstnost te poljščine za kmete, ki niso bili vezani na GSO, s tem pa zagotovile prevlado GS oljne ogrščice: leta 2000 je bilo 80 % od 120 registriranih sort oljne ogrščice brez GSO, do leta 2007 pa le še 5 vrst, ki niso bile gensko spremenjene.  

2. Kontaminacija z gensko spremenjenimi organizmi in okoljske posledice

Kontaminacija se zgodi na različne načine: s prenosom semen, z opraševanjem, s poljedelskimi stroji, z ladjami. V Kanadi so gensko spremenjeno pšenico, ki ni bila nikdar dovoljena za proizvodnjo, našli rasti ob cestah. Da pšenica ni običajna, so ugotovili šele, ko je s herbicidom niso mogli uničiti. Kontaminaciji se lahko izognemo, ko države, pokrajine in mesta postanejo GSO proste cone.

Kontaminacija z gensko spremenjenimi živalmi se je zgodila dvakrat na podoben način: namesto, da bi tri GS prašiče poslali v uničenje, so jih predelali v hrano za kokoši in prašiče. 800 ton živalske hrane je kanadska vlada sicer odvzela iz prometa, vendar je bil 1 % kontaminirane hrane že potrošen.

Kontaminacija z gensko spremenjenimi rastlinami ima resne ekološke, gospodarske in družbene posledice. Pretok gena iz gensko spremenjenih rastlin ogroža divje rastline, hrano in ekološko kmetovanje. V Kanadi so okolje kontaminirali gensko spremenjena oljna ogrščica, lan, pšenica in prašiči.

Mehika je želela zavarovati izjemno pestrost domačih vrst koruze, zato je leta 1998 sprejela moratorij na gojenje gensko spremenjene koruze. Do kontaminacije je prišlo, ko so iz ZDA v odročne predele države poslali humanitarno pomoč v hrani.

Okoljske posledice GSO so jasne: zaradi gojenja poljščin, odpornih na herbicide, je povečana njihova poraba (prodaja je med letoma 1994 in 2016 v Kanadi narasla za 199 %). Ekstenzivna uporaba herbicidov je privedla do pojava »super plevelov«, ki jih ti herbicidi ne morejo več uničiti. V zadnjih 20-ih letih je 37 vrst plevela razvilo odpornost na glifosat. Nekatere žuželke so razvile odpornost na toksine v rastlinah, o prvem primeru v Kanadi so poročali maja 2019. Uporaba nekaterih GS rastlin lahko vpliva na izgubo biotske raznovrstnosti, negativno deluje na neciljne organizme ter na talne in vodne ekosisteme. Širitev GS koruze in soje, odpornih na herbicide, je, na primer, uničila velik del habitata metulja monarha v Severni Ameriki. Stroški za semena se bodo povečevali z vedno večjo odvisnostjo od GS lastnosti, medtem ko bodo žuželke še naprej razvijale odpornost.

3. Korporativni nadzor in korporativni PR

Bayer je po nakupu Monsanta največje svetovno podjetje za semensko in kmetijsko biotehnologijo ter drugo največje agrokemično podjetje. Syngento je kupil ChemChina, ki ga bo prevzelo podjetje SinoChem in bo tako postalo največje kemijsko podjetje na svetu. Dow in DuPont sta se združila v DowDuPont. Štiri podjetja zdaj nadzorujejo 67 % svetovnega trga s semeni in 70 % svetovnega trga s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Skoraj 100 % GS rastlin v Kanadi je zasnovanih tako, da so odporne na herbicide, pogosto s toleranco na več kot en herbicid. Čeprav zagovorniki GSO trdijo, da je ena od prednosti zmanjšanje porabe pesticidov, se je od uvedbe GS rastlin v Kanadi prodaja herbicidov povečala za 199 %. Glifosat je najpogosteje uporabljen herbicid (ki je tudi rakotvoren). Koncentracija podjetij na trgu s semeni že pomeni tudi višje cene, omejeno izbiro za kmete, zmanjšanje raznolikosti pridelkov in stagniranje inovacij.

Največje družbe za semena in pesticide na svetu – Bayer (Monsanto), ChemChina (Syngenta) in DowDuPont (Corteva) – financirajo različne programe za stike z javnostmi, da bi spodbudili javno sprejemanje svojih GS semen in agrokemičnih izdelkov. Namesto neposredne promocije izdelkov financirajo skupine in projekte, ki popularizirajo trditve o prednostih biotehnologije in agrokemičnih izdelkov. Del playbooka je tudi sponzoriranje široke palete lifestyle, športnih in estradnih projektov, svoj vpliv agresivno širijo v izobraževalni sistem (vrtce, šole, univerze).

4. »Prehranjevanje sveta«

Obljubo, da GS rastline lahko »nahranijo svet«, biotehnološka industrija v veliki meri uporablja za spodbujanje širokega sprejemanja te sporne tehnologije. Argument, da ta tehnologija lahko reši problem svetovne lakote ali je orodje za zaustavitev lakote, je prepričljiv, vendar napačen. Izkušnje kažejo, da uporaba GS tehnologije povečuje in zaostruje socialne, gospodarske in okoljske težave, ki jih že sicer povzročata industrijsko kmetijstvo in korporativni nadzor.

  • GS rastline na trgu niso zasnovane za boj proti lakoti.        

  • GS rastline ne povečujejo pridelka.        

  • GS rastline ne povečujejo dohodkov kmetov.        

  • GS rastline povečujejo uporabo pesticidov in škodujejo okolju.        

  • GS rastline so patentirane in so v lasti velikih korporacij.

5. Nove tehnike

Gene Editing »urejanje genov« opisuje vrsto novih tehnik za spreminjanje genetskega materiala rastlin, živali in mikrobov, ena od njih je tehnika CRISPR. Tehnike sprožajo številna vprašanja o tveganju in vzbujajo okoljske, družbene, ekonomske in etične pomisleke. Nove tehnike lahko olajšajo in hitreje gensko spremenijo širšo paleto organizmov za več namenov. So močna raziskovalna orodja, ki se uporabljajo za boljše razumevanje delovanja genov in zlasti za gensko spreminjanje testnih živali za preučevanje človeških bolezni. Uporabne so tudi za razvoj novih GS živil. Biotehniška industrija trdi, da urejanja genov ne bi smeli uvrščati med genetske spremembe in ga ni potrebno označevati. Raziskave, ki so jih izvedli strokovnjaki ameriške agencije za hrano in zdravila, so odkrile napake v genomu krav, ki so genetsko zasnovane, da so brez rogov. Krave že nekaj let veljajo za pozitiven primer uporabe novih tehnik urejanja genov, vendar je urejanje genov povzročilo nenamerne učinke, kot je npr. odpornost na antibiotike.

Gene Drives »genski pogoni« so nova orodja, ki potisnejo gensko inženirske lastnosti skozi celotno populacijo žuželk, rastlin, živali in drugih organizmov. Ta invazivna tehnologija predstavlja namerni poskus ustvarjanja nove oblike genskega onesnaženja. Genski pogoni lahko pripeljejo vrste do izumrtja in spodkopljejo trajnostno in pravično hrano ter kmetijstvo. Ta metoda uporabi muhe, črve in druge žuželke za širjenje sterilnosti kot biološko alternativo pesticidom.

 6. Neraziskana tveganja za zdravje ljudi

Vladni regulatorji v Kanadi ne izvajajo lastnih testov na GS živilih, ampak se opirajo na informacije, ki jih za odobritev izdelkov predložijo podjetja. Te informacije niso javne. Glede varnosti GS hrane ni znanstvenega soglasja. Potencialna tveganja zaradi uživanja GS hrane niso bila v celoti raziskana in ni znanstvene podlage za sklep, da je GS hrana varna. Uvajanje GSO v naš prehranski sistem in okolje še vedno ostaja tvegani eksperiment, ki ga je potrebno sproti testirati in ocenjevati. Neodvisne raziskave o vprašanjih zdravja ljudi so redke, dolgoročni testi hranjenja živali pa še redkejši. Raziskave, ki obstajajo, kažejo, da lahko proces genskega inženiringa povzroči toksične učinke in alergijske odzive. Poleg tega nihče ne spremlja gensko spremenjene hrane, kar pomeni, da ne vemo, kako so živila, ki smo jih uživali zadnjih dvajset let, vplivala na zdravje. Znanstvena literatura o gensko varni hrani je nedosledna, zato pušča več vprašanj kot daje odgovorov. Obstaja veliko scenarijev za tveganje za zdravje ljudi, saj je pomanjkanje gotovosti del znanosti genskega inženiringa. V svojih raziskavah se genetiki nenehno srečujejo z nenamernimi stranskimi učinki – rastline ustvarjajo toksine, drugače reagirajo na vremenske vplive, vsebujejo preveč ali premalo hranilnih snovi, zbolijo ali ne rastejo in umrejo. Glede varnosti hrane v svetu je zelo malo neodvisne znanosti, deloma tudi zato, ker se vlade zadovoljujejo s korporativno znanostjo za oceno varnosti novih GS živil. Vse skupaj kaže na resno potrebo po nadaljnjih nekorporativnih raziskavah.

7. Nizka prisotnost GSO (LLP), legalizacija kontaminacije živil z GM

Leta 2018 je Kanada podpisala nov trgovinski sporazum z ZDA in Mehiko (CUSMA), v katerem se vse tri države strinjajo, da bodo vzpostavile politiko nizke prisotnosti (Low Level Presence). LLP je kontaminacija prehrambnega sistema z nizko stopnjo gensko spremenjenih živil, ki jih Health Canada ni odobrila za varno prehrano ljudi. To bi omogočilo, da gensko spremenjena hrana kontaminira uvoz v Kanado, tudi če je kanadski regulatorji še niso odobrili kot varne, vendar je bila odobrena kot varna v vsaj eni drugi državi, za katero Health Canada meni, da je zaupanja vredna. Kanadska vlada trdi, da ta »nizka raven« onesnaženja z neodobreno gensko spremenjeno hrano ni škodljiva. 

8. Patenti, terminatorska tehnologija, sporazum CETA

Korporacije z naložbami v GSO porabijo več milijard dolarjev za patente in patentne odvetnike ter za nadzor kmetov. Monopolni nadzor nad rastlinami, živalmi in drugimi življenjskimi oblikami ogroža svetovno varnost preskrbe s hrano in grozi s povečanjem ekonomske negotovosti kmetijskih skupnosti. Patentna zaščita novih genetskih sekvenc je pravni mehanizem, ki kmetom odvzame lastništvo nad semeni. V praksi to pomeni, da patenti omogočajo podjetju, ki je razvilo gensko spremenjeno lastnost, da kmetom prepove ponovno sajenje semen s to lastnostjo. Obstaja tudi varovanje patenta s terminatorsko tehnologijo. Semena Terminatorja so gensko zasnovana tako, da so sterilna po prvi žetvi. Obstaja mednarodni moratorij na uporabo tehnologije Terminator. V sporazumu CETA med Kanado in EU v točki 2. piše: »(d) [Pogodbenici morata] sodelovati v regulativnem sodelovanju, da bi zmanjšali škodljive učinke regulativnih praks na trgovino, povezano z biotehnološkimi izdelki«. 

 

V imenu napredka soodvisne multinacionalke, svetovne vojaške strukture in države nebrzdano uničujejo človeštvo in planet. Manipulacije z gensko spremenjenimi organizmi želijo te trende normalizirati.

Ne spreglejmo: uničevanje ni napredek.

Pripravila: Irena Woelle

Viri in nadaljnje branje:

Zadnji prispevki

KAKO VEGANSKA JE VAŠA UMETNOST? Pogovor z ustanoviteljico Art Tiffina, dr. Pragyo Agarwal

Prenehali ste jesti vse izdelke živalskega izvora, pijete samo veganom prijazne pijače, iz vaše uporabe ste odstranili volno, svilo, usnje in krzno....

IZJAVA ZA MEDIJE, Stvarnopravni zakonik, “Žival je čuteče živo bitje.”

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva IZJAVA ZA MEDIJE Za takojšnjo objavo 21. 11. 2019 # # # Vlada bo...

TRI ČUDOVITE MAME, KI Z VELIKO MERO LJUBEZNI KRMARIJO PO SVETU MATERINSTVA

Ob vse večjem prehranskem zavedanju je mamic, ki se odločajo za rastlinsko prehrano in jo predstavijo tudi otrokom, vse več. Vendar so...

FOTONATEČAJ: NAŠE ŽIVALI

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice razpisuje natečaj za fotografije živali, tako domačih ljubljenčkov, rejnih in divjih, prostoživečih živali. Za nas...

INTERVJU S PREHRANSKO SVETOVALKO ŠPELO VEHAR

"Tiste stranke, ki so vzele rastlinsko prehrano kot izziv, ki so si res želele drugačnega življenjskega sloga in so bile odprte za...

LJUBLJENČKI: Tako lahko pomagate brezdomnim živalim še danes

Dejstvo je, da si zaradi takšnega ali drugačnega življenjskega sloga, ki vključuje predvsem pomanjkanje časa, na drugi strani pa morda zaradi naše...