Domov Članki Mimica Hervol: »LJUDJE BI POJEDLI VELIKO MANJ MESA, ČE BI SI MORALI...

Mimica Hervol: »LJUDJE BI POJEDLI VELIKO MANJ MESA, ČE BI SI MORALI SAMI UBIJATI ŽIVALI ZA HRANO.«

  • Besedilo: Valentin Gorjanc
  • Fotografija: arhiv Mimice Hervol

Pogovarjali smo se z gospo Mimico Hervol, ki živi na kmetiji Za naravo na Ostrožnem pri Ponikvi 26. Mimica bo kmalu praznovala 90. rojstni dan in še vedno lahko več ur na dan aktivno opravlja razna kmečka in hišna opravila. Sama se veseli, da ji pri teh letih to uspeva. Zaupala nam je, od kod ji še vedno toliko energije.

Gospa Mimica, bi nam na začetku malo povedali, kakšno je bilo življenje v vaši mladosti?

Kot otroci smo imeli bolj težko življenje. Bili smo pa veliko bolj povezani z naravo in živalmi kot danes. No, v času vojne ni bilo prijetno za nikogar, a smo preživeli. Bilo je pomanjkanje vsega, še posebej hrane.

Kako pa ste se prehranjevali takrat?

Za današnje čase bolj skromno, jedli smo predvsem tisto, kar je zraslo doma, pa še to smo si skrbno razdelili in ni bilo razmetavanja s hrano, kot se dogaja danes. Meso smo jedli le nekajkrat na leto, ob praznikih ter kdaj pa kdaj v nedeljo. Živali, npr. krave, smo veliko bolj spoštovali kot danes, saj so nam pomagale pri delu na polju ter dale mleko. Tudi drugi so se prehranjevali podobno in otroci so bili bolj zdravi kot danes.

Kaj pa kasneje, ko ste odrasli?

Potem pa je prišel čas, ko smo zlahka prišli do bele moke, sladkorja, mesa, in vse to začeli jesti vsak dan, celo večkrat na dan. Seveda smo bili veseli vsega tega, vprašanje pa je, ali je to koristno za naše zdravje in dobro počutje. Živali sem tudi ubijala, za kar mi je danes zelo žal. Danes vem, da tega za nič na svetu ne bi več počela. Lahko povem, da ubijati živali ni prijetno. Menim, da bi danes ljudje pojedli veliko, veliko manj mesa, če bi si morali sami ubijati živali za hrano.

Kako to mislite?

Mnogi smo takrat opustili marsikatero domačo preprosto hrano ali pa jo vsaj zmanjšali ter bolj posegli po mesni in ostali predelani hrani iz trgovin. Kot že rečeno, tudi uporaba sladkorja in bele rafinirane moke se je povečala. Takrat smo mislili, da je vse v redu s takšnim prehranjevanjem, danes pa vedno pogosteje slišimo, da ni. Tudi sama lahko potrdim, da sem bila v tistih srednjih letih veliko bolna in imela sem več operacij.

Toda danes ste videti za svoja leta kar čili, kaj se je pa potem zgodilo?

Pred dobrimi petindvajsetimi leti sem slišala, da je bil Jezus vegetarijanec, kar me je kot vernico močno vznemirilo. Resno sem začela razmišljati in želela izvedeti kaj več o tem. Tako mi je v roke prišla knjiga Vzrok in nastanek vseh bolezni, v kateri sem dobila potrditev, da živali niso za našo prehrano in korist ter še veliko drugih napotkov za življenje. Še posebej se me je dotaknilo, kako pomembne so naše misli ter spoštljiv in miroljuben odnos do vseh ljudi in vsega stvarstva. Tako sem počasi spremenila svojo prehrano in postala vegetarijanka. Ker pa že osem let živim na kmetiji, kjer se ne uporablja ničesar živalskega, lahko rečem, da sem skoraj veganka. In ko tako razmišljam, lahko tudi rečem, da je k mojemu boljšemu počutju v zadnjih petindvajsetih letih zagotovo v veliki meri prispevala vegetarijansko-veganska prehrana. K temu bi še dodala, da je zelo pomembno, da naša hrana raste na zdravih tleh brez škropiv, umetnih gnojil in gnojnice.

Torej je res, da ste letos še vedno okopavali, sejali in sadili po njivah in vrtu?

Ja, res sem Bogu hvaležna za to, da lahko delam. Povprečno še lahko delam 6 do 8 ur na dan z vmesnimi počitki. Tako sem letos sama okopala ves korenček ter sodelovala pri okopavanju česna, fižola, paradižnika, peteršilja …, skrbela za vrt, semena in še bi lahko naštevala.

Mnogi vas poznajo kot še vedno dobro kuharico ter po izjemni veganski potici.

Še vedno rada dobro jem in si tudi najraje sama kuham, če pa je še drugim všeč, pa me to še bolj motivira in veseli. Ja, potice, štrudlje, kifeljčke, razno vegansko pecivo, mlince res rada pečem, pojem in podarim.

Bi še kaj želeli povedati našim bralcem?

Iz svojih izkušenj lahko povem, da imamo lahko tudi v starejših letih veliko energije, če se trudimo svoj vsakdan živeti miroljubno do vseh, tudi do živali, če spoštujemo naravo in vse ljudi.

Revija Osvoboditev živali, letnik 17, številka 40, december 2020, str. 58-59.

 

Zadnji prispevki

DIVJE ČEBELE V MESTU, Kje jih odkrijemo in kako jih zaščitimo?

Besedilo prevedla in pripravila: Blanka Prezelj Za divje čebele predstavljajo mesta s številnimi parki, vrtovi, ledinami, rečnimi obrežji in prostori med tlakovanimi...

Ubijanje kot način reševanja težav z medvedom

Slovenski mediji so v zadnjih letih odigrali nemajhno vlogo pri slikanju katastrofičnega položaja slovenskih rejcev, posledično pa tudi pri širjenju enostranskih (po...

ALI JE POMEMBNO, NA KAKŠEN NAČIN JE HRANA PRIDELANA? Najučinkovitejše rešitve (3. del)

Besedilo: Valentin Gorjanc, uni. dipl. inž. kmetijstva in okolja KAJ PA EKOLOŠKO KMETOVANJE IN ŽIVINOREJA? Nekateri zagovarjajo rešitev, da bi konvencionalno živinorejo preusmerili v...

Mladi razmišljajo: MIR SE ZAČNE NA NAŠIH KROŽNIKIH

Besedilo: Žana Hrastovšek Glede na to, da prvič pišem za to revijo, bi se vam rada predstavila. Zaupala vam bom, kdo sem in...

ZAŠČITA ŽIVALI V USTAVI JE ŠE VEDNO MRTVA ČRKA NA PAPIRJU

Besedilo: Moris Hoblaj, dipl. sociolog in teolog Vsak človek ima pravico do življenja, telesne integritete in svobode. Zakaj pravzaprav takšnih pravic nimajo naši...

Novo: Povečanje donacije dohodnine na 1 %. Oddane vloge do 31. maja 2021 veljajo še za leto 2020.

Obveščamo vas, da lahko po novem za donacije namenite tudi do 1 % dohodnine. Tisti, ki boste z letošnjim letom društvu prvič...