Domov Uncategorized Koristni napotki v primeru zaznave mučenja živali ali najdbe živali/Prijava kršitve inšpekciji

Koristni napotki v primeru zaznave mučenja živali ali najdbe živali/Prijava kršitve inšpekciji

V primeru zaznave mučenja živali se lahko obrnete neposredno na pristojni urad Veterinarske uprave Republike Slovenije (VURS) preko telefona, elektronske pošte ali pisno po navadni pošti. V ta namen ima VURS organiziranih deset območnih uradov, kjer neposredno izvajajo uradni nadzor ter upravne naloge uradni veterinarji, ki so organizirani na strokovnih področjih oddelkov za javno veterinarsko zdravstvo in zdravstveno varstvo ter zaščito živali.

Seznam območnih uradov dobite na spodnji povezavi:

http://www.vurs.gov.si/si/o_veterinarski_upravi/organiziranost/obmocni_uradi/

V primeru, da gre za situacijo v kateri živali grozi smrt ali hujša poškodba in je potrebno takojšnje ukrepanje, ste o tem dolžni takoj obvestiti policijo na tel. št. 113.

Če naletite na domačo žival brez skrbnika, ste dolžni najdbo takoj prijaviti zavetišču za živali. V kolikor ne veste, katero zavetišče je pristojno za območje, kjer je bila žival najdena, pokličite Center za obveščanje na tel. št. 112. Enako ravnajte tudi v primeru najdbe poškodovane ali bolne divje živali.

Mučenje živali je po Zakonu o zaščiti živali (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200743&stevilka=2354) v 4. členu definirano kot:
– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju;
– nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.
Za mučenje živali gre v primeru taksativno naštetih storitvah (15., 17., 19., 20., 21. in 26. člena ZZZiv) ali opustitvah (7. člen ZZZiv), ki so izvršene naklepoma in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona.

Nekaj primerov prepovedanih ravnanj:

  • zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali;
  • izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
  • prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;
  • streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;
  • obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti, razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev, zank in limanic razen uporabe lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo;
  • organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
  • uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;
  • preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živalih (premladih ali spolno nezrelih živali), onemogočanje potrebnega počitka, uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, preobremenjevanje s tekom ob prometnem sredstvu ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);
  • vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;
  • preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz njihovih zavetišč ali gnezdišč; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk, če se izvede v skladu s predpisi o lovstvu, ter za izvajanje veterinarskih ukrepov;
  • lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;
  • namerna trajna ali začasna zapustitev živali;
  • krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;
  • izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;
  • lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;
  • zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;
  • reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;
  • posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi.

Prijava kršitve inšpekciji

Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem predpisov, ki ga izvršujejo inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Namen inšpekcijskega nadzora je varovanje javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Pomembno se je zavedati, da imajo inšpektorji pri svojem delu omejitve, saj morajo delo opravljati tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora.

Prijavitelj mora ostati anonimen, kar pomeni da inšpektor nikoli ne sme izdati, kdo je podal prijavo v konkretnem primeru.

16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)
(varovanje poslovne in druge tajnosti ter tajnosti vira)

Inšpektor mora varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja.

Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

Inšpektor je dolžan obravnavati tudi anonimne prijave. Če pa oseba želi odgovor na inšpekcijsko prijavo, mora navesti svoje podatke in kontakt, kam bi želeli prejeti odgovor na prijavo. Nujno je, da navedete v inšpekcijski prijavi tudi, da želite biti obveščeni o poteku postopka, drugače vas inšpektor o postopku ni dolžan obveščati.

24. člen
(stranke v postopku)

Inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka.

Ne glede na določbe zakona o splošnem upravnem postopku mora inšpektor obravnavati tudi anonimne prijave.

Če inšpektor v postopku ugotovi, da je prijava lažna, postopek ustavi. Šteje se, da je prijava lažna, če jo vlagatelj vloži, čeprav ve, da zavezanec ni kršil zakona ali drugega predpisa.

V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku zavezanec. Vlagateljica oziroma vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.

 

PRIJAVA INŠPEKCIJI

V prijavi je potrebno opredeliti:

  • Kraj kršitve (od tega je odvisna tudi pristojnost inšpektorata, vendar na to ne rabite paziti vi; na to morajo paziti oni tudi če se vi zmotite)

  • Čas kršitve (oz. časovno obdobje če gre za trajajoče ravnanje)

  • Skrbnik (lastnik) živali

  • Vrsta kršitve (kaj se domnevno dogaja z živalmi, nepravilnosti, kršen predpis)

  • Zahteva po obveščanju in kontaktni podatki

  • Čim več slikovne dokumentacije in dokazov, ki dokazujejo kršitev

Možni načini oddaje prijave:

  • elektronsko

  • po pošti

  • osebno

 

  1. Elektronska oddaja prijave kršitve inšpekciji

Kršitev je mogoče prijaviti preko portala e-uprava.

To je mogoče storiti z prijavo preko portala, večja učinkovitost pa je dosežena če se prijava odda z uporabo spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila SIGEN-CA.

Pridobitev SIGEN-CA potrdila

Digitalno potrdilo, ki je v pomoč pri komuniciranju z državnimi organi preko portala e-uprava in e-demokracija, se lahko pridobi na Upravni enoti (seznam UE).

Več informacij o postopku pridobitve: http://www.sigen-ca.si/pridobitev_fizicni.php

Na upravni enoti se pridobi potrdilo z predložitvijo:

 

  1. Prijava kršitve po pošti

Prijavo je mogoče podati tudi preko navadne pošte na naslov:

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Dunajska cesta 022

1000 Ljubljana

ali preko elektronske pošte: gp.uvhvvr@gov.si

 

NUJNI PRIMERI

Kdaj je prijava nujna in bi odlašanje pomenilo hude kršitve, se priporoča, da pokličete najprej policijo (113) in nato še inšpekcijo. Bodite vztrajni in zahtevajte takojšno prisotnost. Vedno poskušajte čim več dogajanja slikovno dokumentirati (slike, posnetki, podatki kot so registrske tablice ipd.).

Policija ima pristojnost po 42. členu Zakona o zaščiti živali pri »nevarnih živalih«, pri kršitvah prevoza živali ter pri primerih mučenja in trpinčenja živali. V primeru nujnih primerov je potrebno vztrajati in zahtevati, da policija pride nemudoma na mesto kršitve ter od tam naprej mobilizira pristojne.

42. člen

Zakon o zaščiti živali: Nadzorstvo nad izvajanjem določb drugega in tretjega odstavka 11. člena, 12. člena ter prve, druge, četrte, pete, šeste, devete in petnajste alinee 15. člena tega zakona poleg oseb iz prejšnjega odstavka opravlja tudi policija.

Ko prihaja do kršitev v prometu, je potrebno nemudoma poklicati policijo, saj je edini organ, ki ima edina možnost zadržati in ustaviti vozilo za max. 2 uri. 

44. člen

Policisti ter pooblaščene osebe carinske službe v primeru prevoza in pošiljk živali brez ustreznih dokumentov ali v nasprotju z določbami 12. člena tega zakona ali v primeru mučenja živali, zadržijo živali oziroma pošiljko, osebe in prevozno sredstvo ter o tem takoj obvestijo pristojnega inšpektorja.

Zadržanje oziroma omejitev gibanja iz prejšnjega odstavka lahko traja največ dve uri.

 

V primeru, da niste prepričani, ali gre za kršitev zakonodaje za zaščito živali oziroma bi rabili pomoč društva, nas lahko vedno kontaktirate na elektronski naslov: varuhinja@osvoboditevzivali.si

Hvala, ker vam je mar!

 

Vzorec prijave inšpekciji in vzorec že izpolnjene prijave:

Vzorec prijave inšpekciji (datoteka)

Vzorec že izpolnjene prijave inšpekciji (datoteka)

 

KONTAKTI OBMOČNIH URADOV

OU Ljubljana
Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana

tel: (01) 234 45 50
OU-Ljubljana.UVHVVR(at)gov.si

OU Celje
Ljubljanska 1a
3000 Celje

tel: (03) 425 27 70
OU-Celje.UVHVVR(at)gov.si

OU Ptuj
Miklošičeva 5
2250 Ptuj

tel: (02) 798 03 60
OU-Ptuj.UVHVVR(at)gov.si

OU Nova Gorica
Tolminskih puntarjev 4
5000 Nova Gorica

tel: (05) 330 22 70
OU-NovaGorica.UVHVVR(at)gov.si

OU Koper

Ferrarska ulica 7
6000 Koper

tel: (05) 663 45 00
OU-Koper.UVHVVR(at)gov.si

OU Maribor
Tržaška cesta 53
2000 Maribor

tel: (02) 238 00 00
OU-Maribor.UVHVVR(at)gov.si

OU Kranj
Kranjska cesta 16
4202 Naklo

tel: (04) 231 93 00
OU-Kranj.UVHVVR(at)gov.si

OU Murska Sobota
Kocljeva 10
9000 Murska Sobota

tel: (02) 521 43 40
OU-MurskaSobota.UVHVVR(at)gov.si

OU Postojna
Kolodvorska cesta 5a
6230 Postojna

tel: (05) 721 15 50
OU-Postojna.UVHVVR(at)gov.si

OU Novo mesto
Defranceschijeva ulica 1
8000 Novo mesto

tel: (07) 393 42 25
OU-NovoMesto.UVHVVR(at)gov.si

Zadnji prispevki

KAKO VEGANSKA JE VAŠA UMETNOST? Pogovor z ustanoviteljico Art Tiffina, dr. Pragyo Agarwal

Prenehali ste jesti vse izdelke živalskega izvora, pijete samo veganom prijazne pijače, iz vaše uporabe ste odstranili volno, svilo, usnje in krzno....

IZJAVA ZA MEDIJE, Stvarnopravni zakonik, “Žival je čuteče živo bitje.”

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva IZJAVA ZA MEDIJE Za takojšnjo objavo 21. 11. 2019 # # # Vlada bo...

TRI ČUDOVITE MAME, KI Z VELIKO MERO LJUBEZNI KRMARIJO PO SVETU MATERINSTVA

Ob vse večjem prehranskem zavedanju je mamic, ki se odločajo za rastlinsko prehrano in jo predstavijo tudi otrokom, vse več. Vendar so...

FOTONATEČAJ: NAŠE ŽIVALI

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice razpisuje natečaj za fotografije živali, tako domačih ljubljenčkov, rejnih in divjih, prostoživečih živali. Za nas...

INTERVJU S PREHRANSKO SVETOVALKO ŠPELO VEHAR

"Tiste stranke, ki so vzele rastlinsko prehrano kot izziv, ki so si res želele drugačnega življenjskega sloga in so bile odprte za...

LJUBLJENČKI: Tako lahko pomagate brezdomnim živalim še danes

Dejstvo je, da si zaradi takšnega ali drugačnega življenjskega sloga, ki vključuje predvsem pomanjkanje časa, na drugi strani pa morda zaradi naše...