Domov Članki Nenasilje v našo dolino in slogo med nas ter stvarstvo

Nenasilje v našo dolino in slogo med nas ter stvarstvo

Mnenje mnogih je, da živimo v zanimivih, lepih, prelomnih, težkih … časih. Takšna mnenja so bila v vseh obdobjih obstoja človeka. Vendar je vsem dobam skupna misel, da si želimo lepih in polnih dni, obdanih z mirom, razumevanjem in ljubeznijo. Tudi ti pojmi imajo vsakič drugačne osebne in družbene razlage. Vendar pa mir tudi danes pomeni stanje brez vsakršnega telesnega in čustvenega nasilja navzven in stanje umirjenosti navznoter. Stremeti k miru v sebi je tesno povezano z dejanji, ki tudi navzven ne povzročajo stisk drugim.

Z opisi »igrivost, razposajenost, radost« ali »strah, beg, jok,« si lahko predstavljamo čustvena stanja vpletenih v neki situaciji. Nemalokrat nas slišani smeh, čeprav ne vemo, zakaj se nekdo smeji, spravi v dobro voljo. Vesti o nesrečah nas ne puščajo hladnih. Veliko stvari bi bilo drugačnih, če bi v dani situaciji ravnali prav in poznali vpliv le-teh na nadaljnje dogodke. »Če bi takrat to vedel!« Tako se spreminjajo tudi stvari, še včeraj nesprejemljive in dokončne. Ni več stvari, ki bi ne bila podvržena ponovnim presojam, spoznanjem. Za odločitve, kasneje prepoznane kot zmotne, si torej ne gre očitati, vendar pa vnaprej »ne več grešiti«. Področij, kjer smo in še vedno ravnamo napak, je veliko. Postopno pa moramo odpravljati napake; eno za drugo. Nekje je potrebno pričeti.

Teče peto leto, odkar skrbimo za mali košček zemlje. Travnik smo spremenili v njivo in spoznavamo, da vemo res malo o stvareh, katere so naši predniki smeje poznali in udejanjali. Kdaj sejati, kako, kje? Kako imeti sebe, sočloveka, živali, rastline, zemljo; celotno stvarstvo za prijatelje? In toliko vprašanj brez jasnih odgovorov, ki so že na meji »teorij zarot«. Čemu nas posipajo s strupi iz letal, zakaj strupi v hrani in na poljih, čemu zasužnjeni z mezdnim delom, čemu trpinčenje živali v masovnih rejah in klavništvo? Se je res ideal religij izpridil? Kako lahko »država« v mojem imenu pošilja fante na nesmiselna morišča …? Sredi ponorelega sveta smo si našli košček, kjer skušamo užiti mir. Vendar se prepogosto dogaja, da slišimo strele iz pušk in začutimo stiske preganjanih, obstreljenih ali celo ubitih živali. Zato si želimo v našo dolino pripeljati mir tudi z živalmi, torej brez pokanja lovcev.

Narodni park Yellowstone (NPY), ZDA. Z lovom so iztrebili žival, predstavljeno kot največjo nevarnost vsemu živemu, volka. Kar 70 let ga tam ni bilo. Pred 22-imi leti so vanj spet naselili volkove, 31 živali. Vsi vemo, da volkovi ubijejo mnogo različnih živali, manj pa se zavedamo, da dajo življenje mnogim drugim. Pred njihovo vrnitvijo se je številčnost jelenjadi razbohotila in pojedla je praktično vse užitno zelenje; edini plenilci so bili lovci. Že v časovno kratkem obdobju, nekaj let po vrnitvi volkov, so bile spremembe v parku izjemne. Plenili so bolno, ranjeno ali kako drugače slabotno divjad. Navade v parku so se spremenile. Jelenjad je spet pasla prej manj zanimive predele, kjer je bila težje ulovljiva. Prej opustela pokrajina je zaradi ponovne paše spet ozelenela, pomnožilo se je število dreves, z njimi so se vrnili bobri, vrnile so se različne ptice, obogatila se je pestrost cvetlic, trop bizonov se je povečal. Ko so volkovi pokazali zobe še kojotom, so se spet namnožile miši, zajci, jazbeci, kune, lisice; vrnile so se ujede in medved. Travinje ob strugah je ustvarilo močno koreninje in s tem se je ustavila erozija, celo reka ni več zmogla ustvarjati vedno novih meandrov. Po zadnjih poročanjih čuvajev parka je populacija praktično vseh življenjskih vrst konstantna in stalna. Vir: YouTube, How wolves change rivers.

V švicarskem kantonu Ženeva se je prebivalstvo leta 1975 na referendumu odločilo za splošno prepoved lova na sesalce in ptice. V letih, ki so sledila, se je na obalah Ženevskega jezera in reke Rone spektakularno povečalo število vodnih ptic, ki so prišle prezimit. Pred referendumom so zagovorniki lova trdili, da v kantonu Ženeva poljskemu zajcu grozi iztrebljenje zaradi roparic. Bilo je prav nasprotno: medtem se kanton Ženeva veseli zdrave populacije poljskega zajca, ki se razmnožuje, najgostejše populacije poljskih zajcev v Švici. Strah kmetov, da bo prepoved lova prinesla več škode njihovim kulturam, se ni potrdilo: škoda v kantonu Ženeva je primerljiva s škodo v Schaffhausenu, čeprav je v lov tam dovoljen. Številne vrste, ki jih v Nemčiji še vedno lovijo (poljski zajec, kuna zlatica, gozdna sloka, jerebica) so po vsej državi ali po vsej deželi na rdeči listi ogroženih vrst. Lov ni vedno edini razlog ogrožanja, vsekakor pa odstrel ogroženih vrst ne pomaga, da bi se ohranile. Škoda zaradi lova je z razvojem tehnologije orožja ogromna: od 17. stoletja dalje je človek zaradi lova in uničenja naravnih življenjskih površin odgovoren za iztrebljenje 57 % ptičjih vrst in 62 % vrst sesalcev. V Evropi v skladu s pravili vodijo pravi uničujoč bojni pohod na lisice skozi vse leto. Toda širjenja bolezni nobeden od teh ukrepov ni zaustavil. Lov na lisice celo pripomore k širjenju stekline, ker preživele lisice pospešeno menjavajo kraje. Švicarski kanton Wallis se je leta 1981 akcijami cepljenja rešil stekline. Ta akcija je Wallis stala 106.800 frankov letno, medtem ko je obmejni kanton Bern, po površini samo malenkost večji, porabil 818.148 frankov za usmrtitev velikega števila lisic in za cepljenje goveda, ne da bi zajezil steklino. Za ljudi v Nemčiji je verjetnost, da zbolijo za steklino v razmerju 1 : 171.875.000 (H. Hagen, 1984).

Mnogi mislijo, da je lov kot človekov način uravnavanja ravnovesja v naravi nujno potreben. Vendar temu ni tako. Študije ekologov za polja kažejo, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka; le-ta se ne regulira s pomočjo (človeškega) lova. Če preti prenaseljenost, se zniža stopnja rojstev.

Na zanimivem predavanju ornitologa Aljaža Muleja smo izvedeli, da so kormorani velik problem ribičev. Plenijo ribe in povzročajo gospodarsko škodo. Zanimivo je dejstvo, da te ptice uplenijo večinoma umetno vloženo populacijo rib; torej spet regulirajo naravni prirastek. Kormorani lovijo ribe, vzgojene v bazenih ribogojnic, kjer se tisoče mladic redi v bazenih, ki nimajo nobenih podobnosti z naravnim okoljem, so krmljene z briketi in se ne znajo skrivati, ne vedo, kaj je sovražnik. Gospodarska škoda se torej kaže kot izpad dohodka zaradi slabega športnega ulova.

Objedanje dreves in poljščin je problem, katerega glavni krivec je divjad. Stvar gledišča; vsaka toča, žledolom ali močnejši veter povzroči mnogokrat večjo škodo, kot divjad. Spodbujanju nasilja (lovstva) v gozdu pritrjuje zelo malo študij. »Črni lovci« so lovili divjad za obstoj družin in bi jim pogledal skozi prste; današnji »športni lov« pa v večini primerov nima veliko skupnega s preživetjem ljudi, niti z varstvom narave.

Člani Društva za varstvo okolja Bled smo z donacijami uspeli dokončno odkupiti zemljišče v Brjeh. Takrat smo se zavzemali za zaščito te izjemne doline pred umetno zajezitvijo. Temu sledimo tudi zdaj. zavest.net/bled Vendar želimo naravo ščititi še bolj poglobljeno; ne le rastlin in življa z rdečega seznama ogroženih vrst; v dolino sedaj vračamo tudi mir in nenasilje. Tako uveljavljamo 46. člen Ustave RS (ugovor vesti) in Zakon o zaščiti živali.

SLEDITE NAM, ZA SLOVENIJO BREZ NASILJA NAD ŽIVALMI IN NARAVO!

Pripravil: Marjan Kalan

Revija Osvoboditev živali, št. 33, str. 4-5.

Sava Dolinka v Brjeh (foto Srečo Merčun)

 

 

Zadnji prispevki

KMETJE IN VEGANI – VSI SKRBIJO ZA ŽIVALI, MAR NE?

Ali so si živinorejci in vegani v svojih hotenjih res tako oddaljeni, kot se zdi? Večinoma se zdi, da smo vegani in kmetje...

LITERARNI KOTIČEK – ŽIVALIM PRIJAZNO LEPOSLOVJE

V slovenskem prostoru pogrešamo leposlovje za vse starostne skupine, ki bi vsebovalo sporočilo o sočutnem, ljubečem, etičnem in moralnem odnosu do živali....

INDUSTRIJSKA ŽIVINOREJA JE EDEN NAJVEČJIH ZLOČINOV V ZGODOVINI

Usoda industrijsko vzrejenih živali je eno najbolj perečih vprašanj našega časa. Na stotine bilijonov čutečih bitij, s popolnoma razvitimi občutki in čustvi...

Izkoriščanje čutečih bitij v razvitih državah ni potrebno, veganstvo mora biti naša moralna dolžnost

V zadnjih štirih desetletjih je v javnosti in akademskih krogih zanimanje za odnos med ljudmi in živalmi močno naraslo: razvila se je...

SOBIVANJE DOMAČINOV NA KOČEVSKEM Z MEDVEDI, Intervjuji z domačini na Kočevskem, Aprilija Lužar

Medveda se v javnosti nenehno prikazuje na način, ki v ljudeh vzbuja napačne predstave o njem. Nevednost in neznanje sejeta med ljudi...

Temeljna raziskava velikih zveri v Evropi 2019 – anketa

Objavljamo spletno anketo projektne ekipe EuroLargeCarnivores v želji, da bi jo rešilo čim več ljudi in tako sodelovalo v tej mednarodni raziskavi....