Domov Članki Izkoriščanje živali Odziv na oddajo Arena na prvem programu TV Slovenija

Odziv na oddajo Arena na prvem programu TV Slovenija

Besedilo: Blanka Prezelj

Predsednik vlade dr. Robert Golob je v svojem govoru v Evropskem parlamentu smiselno omenil, da bi bila za podnebne spremembe na našem planetu rešitev tudi v zmanjšani količini mesne hrane in povečanem vnosu rastlinske hrane. Ta izjava je pri Slovencih dvignila veliko prahu, saj smo na vrhu lestvice po konzumaciji mesa. Opravljenih je bilo veliko intervjujev, a zelo malo intervjuvancev je razumelo smisel izjave dr. Goloba. Kritika je padla tudi na Strateški svet za prehrano, češ da ta ne vključuje raznih institucij, ki se ukvarjajo s prehrano ljudi. Eno takih oddaj, ki so bile zelo očitno naperjene proti izjavi dr. Roberta Goloba, je vodila ga. Vida Petrovčič. Gre za oddajo Arena, ki je bila na sporedu 30. 1. 2023. V komentarjih voditeljice sta bila evidentna vsiljevanje njenega osebnega mnenja in celo posmeh, kar je razvidno iz njenih vprašanj in pripomb k izjavam gostov oddaje, ki jih tukaj povzemamo.

Gostje oddaje:
1. prof. dr. Ivan Eržen, Strateški svet za prehrano, strokovni direktor NIJZ,
2. izredna profesorica dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., vodja oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu KC v Ljubljani,
3. dr. Samo Zver, dr. med., specialist interne medicine in hematologije, KC Ljubljana,
4. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Ga. Vida Petrovčič sprašuje: »Ali je prav, da podnebne cilje rešujemo z brezmesno prehrano? Kaj to pomeni za zdravje ljudi in za slovensko kmetijstvo ter prehransko industrijo?«

Uvodoma voditeljica izjavi: »Kar na lepem se je sedaj podnebje znašlo na našem krožniku … Ampak, kaj je na prvem mestu, moje zdravje ali podnebje?«

To nesmiselno vprašanje Petrovčičeve lepo razloži zdravnik, dr. Eržen, podpredsednik Strateškega sveta za prehrano, ki pove, kako se prepletata podnebje in zdravje ljudi.

Ga. Petrovčič vpraša dr. Kozjekovo: »Veliko je bilo pripomb na sestavo Strateškega sveta za prehrano, vi ste specialistka, zakaj vas ni v tem strateškem svetu?«

Petrovčičeva: »In kdo je sploh v tem svetu, jaz osebno jih ne poznam, vi mogoče bolje?« Vprašanje g. Žvegliču: »Vi ste zdaj ta panoga, ki bo pri tem najbolj trpela …«

»Neodgovorno je kar takole opletati, jejmo zdaj to ali ono … Na kaj moramo opozoriti ljudi? Da ne bi kar skočili in se drugače prehranjevali …«

»Kako gledate na taka ideološka priporočila? Z manj mesa ali brezmesno hrano bomo rešili svet, to je podobno, kot da bi šlo za neko versko prepričanje, za neko vero …«

»Ali gre tukaj za ideologijo ali za reklamo za prodajo prehranskih dodatkov, za kaj gre pri tej zmešnjavi s to hrano, manj mesa, več mesa …?«

Govori tudi o subvenciji države za kmetijstvo – 92 milijonov na leto; o emisijah toplogrednih plinov – 10,1 %, 92 % amoniaka. Hkrati pa omeni, da na Oxfordski univerzi opozarjajo, da ta izračun ni pravilen …

»Kaj o propagiranju predlagane brezmesne prehrane menijo v živilsko-predelovalni industriji?« (povabila je ravno predsednika uprave Celjskih mesnin) Gospodu Žvegliču: »Vi ste prepovedali mesna imena za vegetarijansko hrano …«

SKLEP:

1. Zanimivo pri vseh gostih oddaje je, da je edino predsednik Kmetijske zbornice omenil klanje
živali, drugi so govorili izključno o mesu.

2. Večina gostov oddaje je kritizirala ideološko plat izbire načina prehrane: veganstvo, vegetarijanstvo (a če ne bi bilo sprememb in napredka v miselnosti človeka, bi bilo še v današnjem svetu v modi na primer ljudožerstvo).

3. Glede na to, da ves napredni svet išče alternative mesu, se pravi množični živinoreji, zaradi
izpustov toplogrednih plinov, predvsem pa zaradi krutosti načina pridobivanja te tako imenovane
visokokvalitetne beljakovinske hrane, vidimo, da je tudi govor g. Goloba izraz naprednejše miselnosti.

4. Kmetov smernice o zmanjšanju količin zaužitega mesa nikakor ne ogrožajo, vedno so
mogoče preusmeritve v druge kmetijske panoge.

5. Turisti, ki pridejo v Slovenijo uživat kulinarične dobrote, niso več v večini mesojedci, želijo si tudi štrukljev, žlikrofov, ajdovih žgancev, gobove juhe, gibanice … Zato turizem z zmanjšanjem
živinoreje ne bo propadel.

6. Predvsem gre za zmanjšanje krutosti nad živalmi, ki je ponekod presegla že vse meje in nima
nič več skupnega s človečnostjo!

7. Mnogi znanstveniki pripisujejo snovem, ki se sproščajo v mesu zaklanih živali, tudi negativno
delovanje na človeka, ki to meso pojé.

8. Gospo Petrovčič bi želela vprašati, ali ve, kateri svetovni veleumi so se odpovedali mesni hrani
prav iz etičnih razlogov.

9. Da pomanjkanja vitamina B12 ni treba reševati z masovno živinorejo in da se da meso
nadoknaditi z drugo hrano, ve vsakdo, ki ima vsaj malo občutka za druga živa bitja na našem planetu. Mnogo otrok spontano zavrača mesno hrano, a priporočila za prehrano, ki jih sestavljajo prehranski strokovnjaki z miselnostjo zdravnice dr. Kozjekove, že v otroških vrtcih vsiljujejo preveč mesne hrane v najzgodnejši otrokovi dobi; svetovna priporočila so dvakrat na teden, mi, mesojedi Slovenci, pa otrokom že v vrtcih vsiljujemo mesno hrano celo dvakrat na dan, zjutraj v obliki mesnih namazov ali narezkov in opoldne v obliki drugih mesnih jedi.

10. Čudim se, da si gospa Petrovčič, ki je diplomirana filozofinja, glede na to, da si njeni stanovski kolegi zastavljajo vprašanja iz vseh eksistenčnih oblik človekovega delovanja, tudi sama ne postavlja takih vprašanj!

11. Ugledni slovenski mislec, dr. Jože Kozina, vrhovni državni tožilec, je v intervjuju v Mladini
izjavil: »Ob tem namigu predsednika vlade mi pride na misel najprej beseda: KONČNO! Končno je nekdo dvignil preprogo, pod katero so do sedaj oblastne garniture že desetletja pometale s tem povezane probleme, ki zadevajo zdravstveni vidik sodobnega človeka, vedno bolj otipljivo preteče podnebne grožnje in seveda celoten spekter etičnih problemov, ki jih sproža s proizvodnjo mesa povezana obravnava rejnih živali od njihovega rojstva do zakola. Odpor se seveda ne bo kazal samo v njegovi vladi, temveč v celotni družbi, vendar je bil prvi korak končno storjen in zato pričakujem, da bodo njegovo tozadevno pobudo odločno in brez omahovanja podprli tudi nutricionisti, animalisti, ekologi pa seveda zdravstvena stroka, ki že dolgo opozarja na hud problem debelosti, in tudi vsi drugi, ki si iz tega ali onega razloga želijo bolj zdravo in humano človeško družbo.«

Celoten prispevek si lahko preberete na spodnji povezavi.
https://www.osvoboditevzivali.si/odziv-na-tvoddajo-arena-na-prvem-programu-tv-slovenija/

Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 45, junij 2023, str. 50-51.

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...