Domov Aktualne novice Odziv na TV oddajo Arena na prvem programu TV Slovenija

Odziv na TV oddajo Arena na prvem programu TV Slovenija

Pripravila: Blanka Prezelj

Predsednik vlade dr. Robert Golob je v svojem govoru v Evropskem parlamentu smiselno omenil, da bi bila za podnebne spremembe na našem planetu rešitev tudi v zmanjšani količini mesne hrane in povečanem vnosu rastlinske hrane. Ta izjava je pri Slovencih dvignila veliko prahu, saj smo na vrhu lestvice po konzumaciji mesa. Opravljenih je bilo veliko intervjujev, zelo malo intervjuvancev je razumelo smisel izjave g. dr. Goloba. Kritika je padla tudi na Strateški svet za prehrano, saj da ta ne vključuje raznih institucij, ki se ukvarjajo s prehrano ljudi.

Eno takih oddaj, ki so bile zelo očitno naperjene proti izjavi dr. Roberta Goloba, je vodila ga. Vida Petrovčič, oddajo Arena. V komentarjih voditeljice, gospe Petrovčič, je bilo evidentno vsiljevanje njenega osebnega mnenja in celo posmeh, kar je razvidno iz njenih vprašanj in pripomb k izjavam gostov oddaje.

Vida Petrovčič sprašuje:

Ali je prav, da podnebne cilje rešujemo z brezmesno prehrano? Kaj to pomeni za zdravje ljudi in za slovensko kmetijstvo ter prehransko industrijo?

Uvodoma voditeljica oddaje izjavi: »Kar na lepem se je sedaj podnebje znašlo na našem krožniku … Ampak, kaj je na prvem mestu, moje zdravje ali podnebje?« …

To nesmiselno vprašanje ge. Petrovčič je lepo razložil zdravnik, g. dr. Eržen, podpredsednik Strateškega sveta za prehrano, ki je povedal, kako se prepletata podnebje in zdravje ljudi.

Ga. Petrovčič sedaj vpraša go. dr. Kozjek: Veliko je bilo pripomb na sestavo Strateškega sveta za prehrano. Vi ste specialistka, zakaj vas ni v tem strateškem svetu?

Dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med: To morate vprašati premiera, ki se je tako odločil za to v svojem vedenju; načeloma naj bi se s stroko ukvarjali strokovnjaki in v Strateškem svetu po moji vednosti ni nobenega medicinskega strokovnjaka za prehrano človeka …

Ga. Petrovčič: In kdo je sploh v tem svetu, jaz osebno jih ne poznam, vi mogoče bolje?

Dr. Kozjek: Počakajmo na njihov izdelek in bomo videli, kaj pripravljajo.

Ga. Petrovčič: Kaj je zdaj, jesti manj mesa, jesti samo zelenjavo, vegetarijansko, vegansko, kako vi gledate na to?

Dr. Zver: Te stvari so težke, težko je spreminjati prehranjevalne navade. Sploh če pogledamo bolnike ali pa starostnike, pri katerih gre velikokrat za pomanjkanje vitamina B12, ki deluje tudi na živčevje, kar včasih povzroča znake demence: B12 pa je v mesu.

Ga. Petrovčič: In to bi mu manjkalo tudi ob vegetarijanski prehrani, ne! Tisto, kar bega – človek si naredi svoj načrt in ima svoj cilj – recimo hujšanje, manj holesterola – da bi si kdo postavil načrt za manj izpustov CO2, zato ne bom jedel mesa, to pa je zelo nenavadno …

Dr. Nada Rotovnik Kozjek: Kako lahko premier govori, da bomo samo s prehrano vplivali na svoje zdravje … Treba je povišati telesno dejavnost. Kako govoriti o hrani in to o enem viru  kvalitetnih beljakovin – ne vem, kam pes taco moli. Naj omenim zanimiv prispevek dr. Majdiča o izpustih pri govedoreji: o tem naj govorijo strokovnjaki, in ne tisti, ki so ideološko nastavljeni o teh izpustih.

Dr. Eržen: Slovenija ima že vrsto let strateške cilje, ki se nanašajo na gibanje in prehrano. Namreč slabšajo se prehranjevalne navade Slovencev in zato želimo to spremeniti.

Vprašanje ge. Petrovčič g. Žvegliču: Vi ste zdaj ta panoga, ki bo pri tem najbolj trpela …

G. Žveglič: Vznemirjenje med slovenskimi kmeti, živinorejci, ob tej izjavi je veliko. Med kmeti je zavrelo, kot že dolgo ne. Slovenska živinoreja je trajnostna, prvič ima majhno obremenitev živali na hektar in drugič imamo 58 % travnatega travinja in tam ne more biti nič drugega kot nekdo, ki to travo zaužije.

Ta nastop je bil bolj vpliv na podnebje kot na zdravje ljudi, in je bil velik komunikacijski trk. Kmetje se bojimo sestave Strateškega sveta, kako bodo zaključki vplivali na kulturno krajino, na naše kmetovanje, ali nam bo še omogočilo obdelovati slovensko pokrajino.

Ga. Petrovčič: Pacient s prebolelim rakom na prebavilih nam bo povedal svoje izkušnje z vegansko prehrano. (Zopet zavajajoče vprašanje ge. Petrovčič, pacient z rakom na prebavilih je postal vegan šele po preboleli bolezni. Znano je, da ravno mesna prehrana povzroča raka na prebavilih!) Pacient je po prebolelem raku močno shujšal  zaradi veganske prehrane in dr. Kozjek in dr. Zver sta mu rešila življenje, ker sta mu predpisala pravilno prehrano, primerno za njegove fizične obremenitve – kolesarjenje.

Ga. Petrovčič: Neodgovorno je kar takole opletati, jejmo zdaj to ali ono… Na kaj moramo opozoriti ljudi, da ne bi kar skočili in se drugače prehranjevali?

Dr. Kozjek: Že Hipokrat je rekel: “Hrana naj bo zdravilo” in tako postavil temelje, da moraš imeti znanje medicine za uporabo prehrane … Bila sem na več OI, srečevala aktivne ljudi kot sem sama, ljudje pa so zaradi nepoznavanja, kaj je primerna hrana za posameznika z uporabo tega posploševanja naredili veliko škode svojemu zdravju. Športna hrana mora biti lahko prebavljiva in to ni sadje in zelenjava … Meso je namreč eno od živil, ki je kvaliteten vir beljakovin …

Kaj predlaga slovenski inštitut za nutricionistiko: prof. dr. Igor Pravst

Če govorimo samo o mesu: meso je vir kakovostnih beljakovin, vitaminov, mineralov, po drugi strani pa je nadomestljivo. Slovenci smo po količini  mesa med državami, kjer se poje največ mesa. Povprečen odrasli Slovenec poje 90 kg mesa na leto, enkrat toliko, kot povprečen Evropejec.

Priporočila že desetletja pravijo, da moramo zmanjšati količino zaužitega mesa na račun več sadja in zelenjave.

Ga. Petrovčič: Kako gledate na taka ideološka priporočila? Z manj mesa ali brezmesno hrano bomo rešili svet, to je podobno, kot da bi šlo za neko versko prepričanje, za neko vero …

Prof. dr. Igor Pravst:  Izključujem vsak verski vpliv na način prehranjevanja. Vsaka hrana je primerna: planetarna, veganska, mešana, če telesu zagotavlja vsa hranila za normalno delovanje.

Ga. Petrovčič: Ali gre tukaj za ideologijo ali za reklamo za prodajo prehranskih dodatkov, za kaj gre pri tej zmešnjavi s to hrano, manj mesa, več mesa …

Dr. Zver: Hrana je del življenjskega stila. Imam dve hčerki ena je vegetarijanka in druga veganka. Motiv: okoljevarstveni, zavzemaš se za te pravice, za one… Vsi naj bodo taki, kot se čutijo, da so, brez modnih dodatkov.

Ga. Petrovčič  govori o grafih,  ki prikazujejo porabo sadja, zelenjave, žitaric, mesa, krompirja, jajc na osebo na leto v Sloveniji. O porabi vode na molzno žival:  50 do 100 litrov na dan v primerjavi s prhanjem človeka: 5 minut na dan 140 litrov.

Ga. Petrovčič govori o subvenciji države za kmetijstvo 92 Mio. na leto, govori o emisijah toplogrednih plinov 10,1 %, 92 % amoniaka. Hkrati pa omeni, da na Oxfordski univerzi opozarjajo, da ta izračun ni pravilen. Sprašuje g. Žvegliča, kje je zdaj slovensko kmetijstvo. 

G. Žveglič odgovarja, kako težka je preusmeritev v kmetijstvu iz živinoreje na poljedelstvo s finančnega vidika, treba je pridobiti veliko znanja, tudi populacija se stara. Kmetijstvo je težaško delo, podvržen si vremenu, tržnim nesorazmerjem, ni nobene hvaležnosti za to, da obdelujemo.

Ga. Petrovčič: Ste pa še krivi … (se pomenljivo nasmehne v kamero)

Dr. Žiga  Male, okoljski znanstvenik: Vsak sektor se mora obvezati za zmanjšanje emisij. Na ravni Evropske  unije smo se obvezali za zmanjšanje emisij do leta 2030 za 55 %, v kmetijstvu za 6 %.

Kmetijstvo ima tudi še rezerve za zmanjšanje emisij:

  1. z zmanjšanjem zavržene hrane in
  2. z zmanjšano porabo mesa, ki je odgovorno za 86 % emisij, sem prištevamo še uvoz mesa in krme za živino.

G. Žveglič: Jesti moramo več lokalno pridelane hrane.

Ga. Petrovčič: Kaj  o propagiranju predlagane brezmesne prehrane menijo v živilsko predelovalni industriji?  (!!!!)

Predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec: Razmišljanje, da bomo prehranili 10 milijard prebivalstva je iluzorno, beljakovinska hrana je najpomembnejša na svetu, kot taka bo tudi ostala. Če pa bomo napadali živinorejo, bomo naredili več škode, kot koristi: degradacijo in depopulacijo slovenskega podeželja, turizma brez obdelanih slovenskih polj in gričev si ne znam predstavljati, naredili bomo slabo zgodbo slovenske kulinarike, izgubili številna delovna mesta, samooskrba bo ogrožena. Povečali bomo ogljični odtis z uvozom hrane. Sestava strateškega sveta za nove smernice za hrano ni dobra.

Pri odločanju je treba je vključiti vsa odgovorna ministrstva.

Ga. Petrovčič: G. Eržen, kako boste strnili vse te kritike, kaj boste sedaj počeli?

G. Eržen: Predstave vseh deležnikov, kaj naj Strateški svet počne, so zelo napačne, treba bo več komunicirati. Seveda ne bomo šli ukinjat raznih panog, kot je recimo kmetijstvo, ampak bomo skupaj s kmetijstvom in drugimi ministrstvi poiskali rešitve, kako bomo bolj učinkoviti pri zdravi prehrani Slovencev.

Žveglič omeni nove direktive Evrope o prehrani: črvi, žuželke … Direktiva govori tudi o tem, da ne smemo ubijati živali. (Končno je nekdo omenil tudi to temo! Drugi sogovorniki se nerodno nasmihajo ob tem …)

G. Eržen: Nihče ne preganja kmetijstva oziroma živinoreje v Sloveniji. Naj pa ljudje opustijo kak kos mesa, kajti nekateri ga pojedo preveč, preveč mesnih izdelkov, preveč procesirane hrane.

Ga. Petrovčič: Procesirana hrana je veganska hrana in ni tako zdrava, kot nekateri mislijo … in kaj menita o žuželkah v hrani.

Dr. Kozjek: Vsak izmed nas ima svobodno voljo, kaj bo jedel. Ljudi ne smemo strašiti s tako imenovanimi epidemiološkimi študijami … Ljudi je treba naučiti, da jedo mešano hrano, lokalno pridelano hrano, predvsem pa se je treba ubraniti posameznikov, ki nas skušajo s temi epidemiološkimi študijami strašiti, recimo meso in kardiovaskularne bolezni … Ljudje se naj izogibajo prehranskih dopolnil.

Dr. Eržen: Procesirana hrana, na primer v trgovinah imamo na policah obroke, ki jih potem samo še pogreješ. Treba je povedati ljudem, kako slabo naredijo samim sebi z uživanjem te hrane.

Ga. Petrovčič (vsili svoje mnenje): To so veganski obroki …

Ga. Petrovčič gospodu Žvegliču: Vi ste prepovedali mesna imena za vegetarijansko hrano …

G. Žveglič: Naj ljudje jedo hrano, ki je od blizu.

Dr. Zver: Naj ljudje jedo hrano, ki jim paše.

Gostje oddaje:

  1. Prof. dr. Ivan Eržen, Strateški svet za prehrano in strokovni direktor NIJZ.
  2. Izredni profesor dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., vodja oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu KC v Ljubljani.
  3. Dr. Samo Zver, dr. med., specialist interne medicine in hematologije, KC Ljubljana.
  4. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Z A K L J U Č E K:

  1. Zanimivo pri vseh teh gostih oddaje je to, da je edino predsednik Kmetijske zbornice omenil klanje živali, drugi so govorili izključno le o mesu.
  2. Večina gostov oddaje je kritizirala ideološko plat izbire načina prehrane: veganstvo, vegetarijanstvo (a če ne bi bilo sprememb in napredka v miselnosti človeka, bi bilo še v današnjem svetu v modi na primer ljudožerstvo).
  3. Glede na to, da ves napredni svet išče alternative mesu, se pravi množični živinoreji, zaradi izpustov toplogrednih plinov, predvsem pa zaradi krutosti tega načina pridobivanja tako imenovane visokokvalitetne beljakovinske prehrane, vidimo, da je tudi govor g. dr. Goloba izraz naprednejše miselnosti.
  4. Kmetov smernice o zmanjšanju količin zaužitega mesa nikakor ne ogrožajo, vedno so mogoče preusmeritve v druge kmetijske panoge.
  5. Turisti, ki pridejo v Slovenijo uživat kulinarične dobrote, niso več v večini mesojedci, želijo si tudi štrukljev, žlikrofov, ajdovih žgancev, gobove juhe, gibanice … tako da turizem ne bo propadel z zmanjšanjem živinoreje.
  6. Predvsem pa gre za zmanjšanje krutosti nad živalmi, ki je ponekod presegla že vse meje in nima nič več skupnega s človečnostjo!
  7. Mnogi znanstveniki pripisujejo snovem, ki se sproščajo v mesu zaklanih živali, tudi negativno delovanje na človeka, ki to meso poje.
  8. Gospo Petrovčič bi želela vprašati, če ve, kateri svetovni veleumi so se odpovedali mesni hrani prav iz etičnih razlogov.
  9. Da pomanjkanja vitamina B12 ni treba nadoknaditi z masovno živinorejo in da se da meso nadoknaditi z drugo hrano, ve vsakdo, ki ima vsaj malo občutka za druga živa bitja na našem planetu. Mnogo otrok spontano zavrača mesno hrano, a priporočila za prehrano, ki jih sestavljajo prehranski strokovnjaki z miselnostjo zdravnice ge. dr. Kozjek, že v otroških vrtcih vsiljujejo preveč mesne hrane v najzgodnejši otrokovi dobi. Svetovna priporočila so dva krat na teden, mi, mesojedi Slovenci pa otrokom že v vrtcih vsiljujemo mesno hrano celo dva krat na dan, zjutraj v obliki mesnih namazov ali narezkov in opoldne v obliki drugih mesnih jedi.
  10. Čudim se, da se gospa Petrovčič, ki je diplomirana filozofinja, glede na to, da si njeni stanovski kolegi zastavljajo vprašanja iz vseh eksistenčnih oblik človekovega delovanja, ne postavlja tudi sama takih  vprašanj!
  11. Ugledni slovenski mislec, dr. Jože Kozina, vrhovni državni tožilec, je v intervjuju v Mladini izjavil: »Ob tem namigu predsednika vlade mi pride na misel najprej beseda: KONČNO! Končno je nekdo dvignil preprogo, pod katero so do sedaj oblastne garniture že desetletja pometale s tem povezane probleme, ki zadevajo zdravstveni vidik sodobnega človeka, vedno bolj otipljivo preteče podnebne grožnje in seveda celoten spekter etičnih problemov, ki jih sproža s proizvodnjo mesa povezana obravnava rejnih živali od njihovega rojstva do njihovega zakola. Odpor se seveda ne bo kazal samo v njegovi vladi, temveč v celotni družbi, vendar je bil prvi korak končno storjen in zato pričakujem, da bodo njegovo tozdevno pobudo odločno in brez omahovanja podprli tudi nutricionisti, animalisti, ekologi pa seveda zdravstvena stroka, ki že dolgo opozarja na hud problem debelosti, in tudi vsi drugi, ki si iz tega ali onega razloga želijo bolj zdravo in bolj humano človeško družbo.«

 

 

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...