Ta svet ni resnično naš. Prežet je s trpljenjem, bolečino, nemočjo, žalostjo, strahom, degradacijo, nepoštenostjo, izkoriščanjem … Tisti, ki so zadolženi za dobrobit človeštva, že veliko časa ne opravljajo svojih nalog, temveč pohlepno hlastajo in se prodajajo za površne materialne užitke. Marsikaj se dogaja za zaprtimi vrati, skrito pred očmi javnosti. Če se sami ne postavimo zase, če ne postavimo jasnih meja, povzdignemo svojega glasu in se prebudimo iz te nočne more, nas nihče ne bo zaščitil ali poskrbel za naše dobro zdravje in blaginjo, ki je ne manjka, le razporejena je nepravično.

Utvara je, da nas bodo evropske prehranske uredbe ščitile in delovale v naše najvišje dobro, ker se vedno spreminjajo in prilagajajo korporacijam. Mogoče se pri nas to dogaja bolj počasi kot drugje v svetu, vseeno pa se nevarno in zagotovo približujemo spremembam, ki si jih v resnici ne želimo. Naša življenja, kvaliteto hrane, vode, zraka kontrolirajo velike korporacije, ki v tem trenutku zelo močno pritiskajo, da tudi v Evropi prevladujejo gensko spremenjena semena. Obstaja velika verjetnost, da ne bomo več imeli lastnih semen, na njivah bodo izginile avtohtone sorte, odvisni bomo od korporacij, ki že obvladujejo 60 % evropskega trga semen. Obljubljajo nam, da bodo rastline z gensko tehnologijo bolj odporne na škodljivce, da se bo zmanjšala poraba insekticidov, ampak v praksi to pomeni, da bodo rastline vsebovale gene, odgovorne za nove insekticidne snovi, ki jih bomo tudi mi pojedli, preden bodo prišle v naravno okolje, na kar opozarja dr. Martina Bavec, strokovnjakinja za ekološko kmetovanje na mariborski fakulteti za kmetijstvo. Premalo se poudarja negativen učinek GSO na zdravje človeka in okolja. V ozadju je le profit ali tudi načrtno uničevanje populacije. Dr. Martina Bavec navaja: »S setvijo gensko spremenjenih rastlin ni ogroženo le ekološko kmetijstvo, temveč tudi tradicionalno, ki v Sloveniji prevladuje na razdrobljenih, majhnih parcelah.« Male semenarske hiše, ki so že nekaj časa tarča velikih korporacij, se ne bodo mogle obdržati po uvedbi uredbe zahtevnega procesa registracije semen, na kar opozarja Sanja Lončar iz društva Samooskrbni.

NAMESTO GSO V UPORABI NOVA KRATICA NGT

GSO je organizem, katerega genski material je bil umetno spremenjen z namenom, da bi organizmu dali posebne lastnosti (odpornost rastlin na bolezni, škodljivce, večji donos). Ne glede na obljube, ki se v osnovi niso izpolnile, je vedno vprašanje, kako določena sprememba vpliva na naše zdravje in ali je vredna, da jo integriramo. In ker so gensko spremenjeni organizmi (vsaj v EU) pridobili negativno konotacijo, so to kratico zamenjali za inovativen izraz NGT, da lahko nadaljujejo svojo profitabilno zgodbo. Načeloma je to ena in ista stvar. Na vsakem koraku nas zavajajo, nam prodajajo polresnico, govorijo o prosperiteti, pomanjkanju in potrebah po uvedbi novih genomskih tehnik (NGT) za skupno dobro. Ne nasedajmo lažnivi propagandi. V ozadju ni dejanske skrbi za malega človeka.

NOVE EVROPSKE UREDBE

Evropska komisija je pripravila predloge treh uredb (semenarstvo, rastlinski material za gozdove in nove genomske tehnike). Cilj novih uredb je, da se lažje plasirajo gensko spremenjena semena, ki jih ni potrebno označiti kot takšna. Za naravne in varne bi veljale rastline, ki bi jim spremenili do dvajset genov. Takšnih rastlin jim ne bi bilo treba označiti kot GSO in se nikoli ne bi preverjal njihov vpliv na zdravje in okolje. Nova uredba bi prepovedovala omejevanje gensko spremenjenih semen, korporacije bodo semena patentirale, kar bo povzročilo skokovito rast cen semen in posledično tudi hrane. Avtohtonih semen ne bomo več smeli ohranjati, razmnoževati in si jih izmenjevati. Kupovali bomo semena in sadike, za katere sploh ne bomo vedeli, ali so gensko spremenjeni ali ne.

LUČ NA KONCU TUNELA ALI LAŽNO UPANJE

Dobra novica je, da je osem držav z več kot tretjino prebivalstva EU zavrnilo predlog sporne uredbe. Slovenija sicer pozdravlja namen, cilje in predloge uredbe, ki vključuje tudi NGT, saj vidi v tem možnost premagovanja aktualnih izzivov v kmetijstvu, zlasti v povezavi s podnebnimi razmerami. Nasprotuje pa uporabi NGT rastlin v ekološkem kmetovanju zaradi premalo informacij o njihovem vplivu na zdravje ljudi in živali ter biotsko raznovrstnost. Znanstvena ocena tveganja proizvodov, pridobljenih z NGT, je za Slovenijo ključnega pomena.

Vsaj navidezno se sliši lepo in prav, vendar nam je jasno, da so tovrstne odločitve izven moči naše države. Če se vodilne evropske države odločijo, da se zakonodaja poenoti, in če sprejmejo predlagane uredbe, se bo po mojem mnenju Slovenija temu prilagodila. Prisiljeni bomo v določeno delovanje in sprejemanje novih uredb, ki bodo drastično spremenile naša življenja, ki so že precej ogrožena z različnih strani. Vprašanje je, ali bomo Evropejci, tako kot Američani, uživali gensko spremenjeno hrano, ne da bi to sploh vedeli. O tem skoraj nič ne slišimo, o tako pomembni tematiki ni udarnih novic, ni obvestil preko medijev, kot da bi nekdo želel, da ostanemo v nevednosti in ne naredimo ničesar. Kljub temu da nas nekateri strokovnjaki opozarjajo na težave, ki so povezane z morebitnimi spremembami, ne prideš do informacij, če sam ne brskaš. Otopelost, obremenjenost, preusmerjanje pozornosti, letargija, prepričanje v lastno nemoč …, ki so jih načrtno ustvarili za sodobnega človeka, nas dodatno oddaljujejo od možnosti, da se postavimo zase. Če širša javnost ne bo seznanjena s trenutnimi načrti, ne bo več poti nazaj. Gremo direktno v prehranski pekel, ki bo za seboj potegnil marsikaj. Na srečo jim ne gre vse po načrtih in nasprotovanje javnosti raste, vseeno pa je nujno potrebno nenehno ozaveščanje. Ne smemo zaspati in biti pasivni. Dovoliti korporacijam, da krojijo naša življenja, je pot v propad. Že zdaj je situacija skoraj izven kontrole. Mlajše generacije so praktično izgubljene, ker se od malega navajajo na hrano, ki je procesirana in povzroča odvisnost, nihče več ne želi pridelovati lastne hrane, ne združujemo se. Če ostanemo v inertnem stanju, ne bo več prehranske varnosti in ogroženi bosta naše preživetje in svoboda (kolikor je sploh še imamo).

VARNOST GSO

Ustvarjalci GSO so nas nekaj desetletij nazaj prepričevali o izjemnosti GSO, potem pa smo dobili glifosat, ki še vedno zastruplja ljudi (prisoten je v naših telesnih tekočinah, najbolj zastrupljeni so vinogradniki, najmanj pa ljudje, ki se prehranjujejo s pretežno ekološko pridelano hrano), živali in okolje ter zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Zasluga GSO ni več hrane in manj lakote, je pa več dobička za velike korporacije in manj zdravja. Kmetje se soočajo z nakupom dražjih semen, od katerih so odvisni, uporabljati morajo pesticide, insekticide in fungicide, ki delujejo na gensko spremenjene organizme, kar jih ponovno postavlja v pozicijo odvisnosti od korporacij. Na svetovnem trgu so trenutno prisotni GSO z vgrajenimi geni bakterij Bt (za obrambo rastlin proti žuželkam), kar povzroči prisotnost nove beljakovine z insekticidnim učinkom. Tovrstno beljakovino so našli tudi v materinem mleku in je prisotna v podtalnici in pitni vodi. Dejansko niti približno ne vemo, kaj se bo dogajalo z našim zdravjem, z živalmi, za katere se uporablja največ gensko spremenjenih organizmov (GSO koruza in soja, ki sta že veliko časa dovoljeni tudi v Evropi), in z okoljem, saj slika ni jasna in je premalo informacij, dostopnih dolgoročnih raziskav in predvidevanj. Ne vemo niti, kako bo vse skupaj vplivalo na obvarovanje ekoloških kmetij pred kontaminacijo.

Večina GSO je namenjena za krmo živali. Vsi, ki se še vedno prehranjujejo z živalskimi telesi in izločki, ne le, da podpirajo izkoriščanje in trpljenje živali ter onesnaževanje okolja, temveč uničujejo tudi svoje zdravje in omogočajo, da se krepi ta destruktivni sistem, v katerem živimo.

Naša pravica je vedeti, kakšno hrano bomo jedli in se odločati, kaj je za nas sprejemljivo in kaj ni. Če ni dovolj transparentnosti, nadzora in varnosti, če ne vemo, kako GSO dejansko vpliva na nas, ne bi smeli zlahka sprejeti novih pristopov pri pridelavi hrane. Namesto GSO bi bilo bolj smiselno iskati rešitve v spremembi in vrednotenju življenja samega, podpiranju kvalitete zemeljske izkušnje, ustvarjanju več prostega časa za samooskrbo, negovanju sočutja in medsebojnega podpiranja ter učenju novih generacij o zdravi hrani. 

Če bo ta črn scenarij zaživel, nobena hrana ne bo več zdrava in varna. Lahko se trudimo živeti zdravo, uživati bolj ekološko pridelano hrano, ampak če ne bomo več imeli vpliva na to, kakšna hrana prihaja na naš krožnik in ali je gensko spremenjena ali ne, smo prikrajšani za resnično skrb zase in naslednje generacije. Čeprav nič od tega ni humorno, se v obupu sprašujem, ali je edina rešitev, da naredimo prehod na prano, da se izognemo težavam, ki nesporno prihajajo. Še imamo čas, vendar se hitro izteka. Skupaj lahko naredimo veliko, samo zavedati se je treba resnosti težav in se odločiti za delovanje in ne le čakanje, da bo nekdo drug opravil delo za nas.

Viri:
Gensko spremenjene sorte trkajo tudi na naše vrtičke

Ne gensko spremenjeni hrani

Besedilo: Jelena Dimitrijević
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 47, str. 5-7.