V trenutku, ko pišem o edinem uradnem zatočišču za zaščitene prostoživeče živali v Sloveniji, o zatočišču Golob d. o. o. Muta, to zatočišče že deveti mesec deluje pro bono, ne da bi mu država plačala en sam cent. Brezpravni položaj, v katerem se je znašlo, traja od 31. januarja 2023. Tega dne je potekla pogodba, sklenjena z državo, in začelo je teči vmesno trimesečno obdobje, v katerem bi Ministrstvo za naravne vire in prostor moralo izvesti postopek javnega naročila in skleniti novo pogodbo. Zatočišče Golob d. o. o. je oddalo ponudbo za opravljanje dejavnosti zatočišča, kot mu je bilo ponujeno. Toda na poslano ponudbo ni dobilo odgovora: ne potrditve ne zavrnitve. Ko je izdalo račun za storitve, opravljene v mesecu februarju, je dobilo odgovor, da izplačilo ni možno, saj pravna osnova zanj ne obstaja več, ker je 31. 1. 2023 potekla pogodba. Vse nadaljnje mesece kakor tudi ta mesec (oktober 2023) zatočišče na Muti opravlja svoje poslanstvo v Sloveniji na svoje stroške - brez najmanjše pomoči države.
Da bi bilo čim bolje poskrbljeno za zdravstveno varstvo zaščitenih živali prostoživečih vrst, se je v Sloveniji pet strokovnih skupin povezalo v mrežo:
- Osrednji center za nastanitev, oskrbo in zdravljenje zaščitenih prostoživečih živali Golob d. o. o. na Muti na Koroškem, ki ga vodi dr. sci. Zlatko Golob, DVM, specialist;
- Ambulanta za ptice, kunce, glodavce in plazilce, Veterinarska fakulteta, Inštitut za zdravstveno varstvo perutnine – vodja je doc. dr. Joško Račnik, DVM;
- Veterinarska ambulanta Koper, ki skrbi za sprejem živali, nudenje prve pomoči, zdravljenje in kratkoročno nastanitev v Primorski regiji, vodi jo Peter Maričič, DVM;
- Postaja za zdravljenje morskih želv in drugih zaščitenih organizmov, Aquarium Piran;
- Oskrba človeških ribic, Jamski laboratorij Tular, čigar vodja je Gregor Aljančič.
V podobnem položaju kot dr. Zlatko Golob, ki s podjetjem Golob d. o. o. sam financira delovanje Zatočišča za zaščitene prostoživeče živali v naši državi, sta se znašli tudi Veterinarska fakulteta v Ljubljani in Veterinarska ambulanta v Kopru.
Človek se vpraša, kako je zatočišču Golob d. o. o. to leto sploh uspelo preživeti. Na to vprašanje ni težko odgovoriti: v vseh dvajsetih letih, odkar delujejo, se še ni zgodilo, da bi bili plačani glede na opravljeno delo. Država jim ni nikoli pokrila več kot 25 ali 30 % dejanskih stroškov. Vse ostale stroške so plačali iz podjetja in ga, razumljivo, zaradi tega finančno precej oslabili. Na leto oskrbijo od 600 do 1000 zaščitenih prostoživečih živali, v zadnjih sedmih letih pa so prejeli od države le nekaj več kot 66.000 evrov letno. Od leta 2007 pro bono skrbijo še za dva medveda, ki so ju zaplenili državni organi zaradi mučenja in jim ju predali v oskrbo, stroške njune nastanitve pa naložili na njihova ramena.
Nekateri državljani se jezijo na zavetišče, ker ne zmore opraviti vsega, kar pričakujejo od njega. Od leta 2012 ne smejo sprejemati prostoživečih golobov. Do takrat so pomagali tudi tem živalim, dokler ni Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pridobilo mnenja Zavoda RS za varstvo narave o tem, da golobi niso prostoživeči osebki (ampak pobegli domači golobi), in se tako izognilo potencialnim stroškom in obveznostim. Ena najbolj bridkih izkušenj z državo pa je bila, ko se je v času razpisa ministrstvo dogovorilo s protikandidati, ki sploh niso imeli pogojev za delovanje zatočišča, da znižujejo ceno storitev.
Pomembna naloga zatočišča je ZDRAVSTVENI MONITORING predstavnikov naravne populacije, ki lahko kažejo zdravje cele skupine, jate ali tropa oz. črede. Živali odražajo zdravje ekosistema, iz katerega izhajajo: onesnaženost s težkimi kovinami, insekticidi, herbicidi, rodenticidi (pripravki za zatiranje glodavcev, ki so zelo nevarni za ostale živali in ljudi), s plastiko (vgrajena plastika v telo, omoti okoli okončin) in svincem (strokovnjaki ocenjujejo, da lovci ob uporabi svinčenega streliva letno onesnažijo evropska mokrišča z več kot 4000 tonami svinca).
Spomladi 2020 je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) predalo zatočišču dva orla belorepca, najdena na lokaciji Medvedce-Pragersko. Oba orla sta ob sprejemu kazala hude znake izčrpanosti in mišične utrujenosti, ki ju lahko povzročijo stres, preganjanje ali zračna plovila (helikopter). Perje sta imela onesnaženo z gnojevko. S telesom, perutmi in repom sta namreč drsala po njivi, ki je bila pognojena z gnojevko, saj sta bila zmožna le kratkih poletov. V telesu so jima odkrili velike količine težkih kovin, ker sta se prehranjevala z živalmi v očitno onesnaženem okolju. Po slabih dveh mesecih zdravljenja v zatočišču so ju zdrava izpustili na mestu najdbe.
ČLOVEK postavlja številne visoke zgradbe, steklene stene, ograje in električne drogove. Zemlja je prepredena s cestami; hrup in promet sta povsod: v zraku, vodi in na kopnem. Prevozna sredstva vseh vrst poškodujejo in ubijajo živali, motene so njihove poti pri iskanju hrane, otežkočena je njihova selitev, še posebej rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev. Drevesa podirajo ob vsakem času in s tem motijo gnezdilni red. Številni mladiči ptic pevk in ujed ostanejo brez matere. Preživijo lahko samo v zatočišču, kjer jih ročno hranijo oziroma vzgajajo s krušnimi starši.
Pticam škoduje nekontrolirano pobiranje njihovih MLADIČEV. Mladiči so v času osamosvajanja na tleh. Starši jih hranijo in imajo z njimi stik. Ljudje jih poberejo, nesejo domov in ugotovijo, da ne vedo ničesar o njih. Takšne mladiče je potrebno ročno hraniti, izgubijo pristni stik s starši in lahko razvijejo moteno obnašanje.
Na stičišču človeškega in naravnega sveta se v tišini kontinuirano dogaja tragedija. ELEKTRIČNE ŽICE pod napetostjo in transformatorji, ki so del mreže velikega energetskega aparata, nenehno ubijajo ptice, ki pridejo v stik z njimi. Poleg poškodb, zastrupitev in strelnih ran je najpogostejši vzrok smrti ptic stalnic in selivk ravno električni udar. Vsako leto na tisoče belih štorkelj pogine v trčenju z daljnovodi in zaradi električnega udara ob njih. Strokovnjaki iz zavetišč so z uporabo podatkov pokazali, da so tehnične spremembe električnih drogov učinkovit način za pomoč pri ohranjanju štorkelj in lahko, vsaj lokalno, zmanjšajo smrtnost zaradi električnega udara na nič. Ker je bela štorklja naravovarstvena ikona, verjamejo, da se bodo komunalna in elektro podjetja bolj pripravljena posvetiti varstvu ptic te in drugih vrst.
V Evropi so ZASTRUPITVE PTIC S SVINCEM opisali že konec 19. stoletja, prve epidemiološke študije pa so bile narejene šele v drugi polovici 20. stoletja. Doslej se je večina dela osredotočila na vodne ptice in ptice ujede. Gostoto svinčenih izstrelkov (šiber) v sedimentih mokrišč so preučevali v več državah. Največjo gostoto so opazili v južni Evropi, kjer so poročali o vsebnosti do 399 šiber/m2 v zgornjih 30 centimetrih sedimenta. Največja razširjenost zaužitja svinčenih nabojev je bila ugotovljena pri vodnih pticah, ki prezimujejo v suhem sredozemskem območju. Ptice se tam zbirajo na omejenem številu mokrišč, ki so bila desetletja intenzivno obremenjena z lovom.
Električni ožig in posledična nekroza obeh nog pri navadni postovki. (Golob d. o. o., 2022)
Če upoštevamo raco mlakarico kot bioindikatorsko vrsto, se razširjenost zaužitja svinčenih izstrelkov giblje od 2 do 10 % v mokriščih severne Evrope in od 25 do 45 % v sredozemskih deltah v južni Evropi. Največ svinčenih izstrelkov zaužijejo labodi, ogrožene beloglave race, fazani, jerebice, golobi grivarji ... Zastrupitev s svincem je bila opisana pri 17 vrstah ujed v Evropi; med njimi so orel belorepec, močvirski lunj, beloglavi jastreb ...
Strelne rane in svinčene šibre v telesu krokarja. (Golob d. o. o., Muta)
Prepoved svinčenih nabojev za lov v mokriščih je leta 1985 sprejela Danska, nekaj let kasneje pa še Norveška, Nizozemska, Finska in Švedska. Druge evropske države so se strinjale, da bodo do leta 2000 prepovedale uporabo svinca za odstrel nad mokrišči po Sporazumu o afriških in evrazijskih selitvenih vodnih pticah (AEWA). Vendar so samo Danska, Norveška in Nizozemska prepoved razširile na vse lovljene vrste. Od 15. 2. 2023 velja splošna PREPOVED UPORABE SVINČENEGA STRELIVA v vseh 27 državah Evropske unije kot tudi na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu. Evropski zakon je stopil v veljavo po dveh letih prehodnega obdobja, namenjenega pripravam na spremembo.
Od leta 2014 do 2023 so v zatočišču na Muti zdravstveno oskrbeli 100 ŠTORKELJ. Ptice združujejo v skupine, da ostanejo divje in svojske. Z njimi imajo čim manj stika, da ne bi oblikovale biološkega vtisa na človeka. Zatočišče ima v preletalnici za štorklje odrasel par štorkelj, uradno pridobljen in vzgojen v ujetništvu, ki pomaga mladičem in drugim, da ohranijo biološki vtis na svojo vrsto. Ko se mladiči samostojno hranijo in letijo oziroma poškodovane ptice okrevajo, jih vrnejo na kraj najdbe, da se lahko združijo v skupine in pripravijo na selitev.
Zatočišče na Muti sodeluje s številnimi ornitologi in prostovoljci pa tudi z Združenjem za štorklje CICONIA Slovenija, ki ga je ustanovil veterinar in ornitolog dr. Borut Štumberger. Združenje CICONIA skrbi za varstvo štorkelj in njihovih življenjskih okolij. Posebno skrb namenja povezovanju, druženju, izobraževanju in podpori simpatizerjev, posameznikov in družin “gostiteljev” štorkelj, ki gnezdijo na njihovih hišah, na drogovih ter drevesih na njihovih parcelah ali v neposredni bližini.
Mater so sprejeli v zatočišče zaradi zloma krokarnice, saj je med letom trčila v avtomobil. Trije mladiči pa so ostali sami na gnezdu, saj si je oče štrk v tem času dobil drugo partnerico.
PRVA POMOČ ZA PONESREČENE ŠTORKLJE
Štorklje so odlični letalci. Vsak osebek, ki ne leti ali hodi oz. se spremenjeno obnaša, potrebuje pomoč. Enako velja za nebogljene mladiče, ki so izgubili starše ali pa so nedohranjeni oziroma poškodovani.
- Štorkljo omejimo z ribiškim sakom ali rjuho, da jo lahko namestimo v škatlo ali transportni boks z mehko podlago. Pazimo, da nas ne poškoduje s kljunom.
- Oslabele štorklje nahranimo direktno v usta: odtaljene sardele, koščki surovega mesa ali drobovine, glodavci (pri rokovanju priporočamo uporabo zaščitnih očal in rokavic).
- Organiziramo prevoz v zatočišče.
Dr. Zlatko Golob med kliničnim pregledom štorklje. (Golob d. o. o., Muta)
Naslovna slika: Glavata kareta, poškodovana z ladijskim propelerjem. (Akvarij Piran, Golob d. o. o.)
Besedilo: Metka Pekle
Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 46, str. 56-58.