Domov Članki Peter Maričić: "TUDI PROSTOŽIVEČE ŽIVALI JE POTREBNO OSKRBETI."

Peter Maričić: “TUDI PROSTOŽIVEČE ŽIVALI JE POTREBNO OSKRBETI.”

Svoje življenje je pomoči živalim posvetil tudi 39-letni veterinar Peter Maričić iz Kopra, ki se na Veterinarski ambulanti Koper ukvarja z nekonvencionalnimi oziroma eksotičnimi vrstami in s prostoživečimi živalmi, ki jih rešuje tudi v prostem času. Ob mojem obisku ravno rešuje nujen primer želve, ki so jo lastniki po nesreči hudo poškodovali med košenjem.

Eksotične vrste in prostoživeče živali so ga pritegnile s svojo raznolikostjo. Pravi, da njegovo delo ni nikoli dolgočasno. »Povožen galeb, ustreljen golob ali kanja, zastrupljen ali zažgan jež – to so takšni tipični primeri, s katerimi se redno srečujem. 70 odstotkov primerov je povezanih s človeškim vplivom. Tudi mačka denimo povzroča ogromno škode v naravi, a le zato, ker jo je človek tako razmnožil, da je zaradi nje izumrlo že nekaj vrst. V sezoni imam skoraj vsak teden primere ptičev, ki so jih napadle mačke,« opisuje Peter.

Reševanju prostoživečih živali namenja svoj prosti čas pa tudi denar, saj država krije samo stroške prve pomoči za živali, ki so zaščitene. Za preostalo zdravljenje ali za nezaščitene vrste država ne namenja nikakršne pomoči. Peter je v pripravljenosti 24 ur na dan in se na vsak klic takoj odzove. S sredstvi, ki jih prejme z Ministrstva za okolje in prostor, pokrije le osnovne stroške, velikokrat pa gre denar iz njegovega žepa ali najditelja živali prosi za donacijo. »Sem edini podizvajalec v Sloveniji, saj nihče ne želi delati za tako malo denarja. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja znanja marsikdo nad takimi živalmi takoj obupa, jih evtanazira in se z njimi ne ukvarja, meni pa ni vseeno in jim želim pomagati,« pravi Peter. Po njegovih besedah je potrebno pomagati in oskrbeti vsako žival, ki potrebuje pomoč: »Nobene razlike ni med posameznimi vrstami, tudi po zakonu je tako.« S tem, ko država ne namenja sredstev za oskrbo vseh živali, pa ne ogroža samo prostoživečih živali, temveč tudi ljudi, meni Maričić. »Gre za neko odgovornost do živali in nenazadnje tudi do javnosti. Če ni nikogar, ki bi sprejel poškodovano vrano, goloba, srako, potem bodo ljudje te živali nosili domov. V takih primerih pa se hitro lahko zgodi nesreča: vrana ali galeb lahko otroku izkljuvata oko, ljudje lahko od lisice, jazbeca, kune dobijo steklino itd. Pristojne institucije se ne zavedajo, za kako veliko odgovornost do javnosti gre,« opozarja Peter, ki se za spremembe ves čas bori s pošiljanjem dopisov, a za zdaj neuspešno. »Dokler se ne bo zgodila prva takšna nesreča, verjetno ne bo sprememb,« razočarano sklene.

Pripravila: Nuša Pevc

Revija Osvoboditev živali, št. 38, december 2019, str. 37-38.

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...