Domov Članki PISANE LUČKE IN KRVAVI ZIDOVI, Prazniki in naše vrednote

PISANE LUČKE IN KRVAVI ZIDOVI, Prazniki in naše vrednote

Besedilo: Daša Keber

Vabim vas, da v decembrskem prazničnem času skupaj razmišljamo o naših vrednotah, o katerih v tem času veliko pišemo v voščilih in jih izrekamo drug drugemu. So skladna z našimi dejanji? In še pomembneje: smo pripravljeni kaj spremeniti, če niso?

Če bi vas prosila, da zamižite in si predstavljate božično novoletni čas, kakšen prizor bi uzrli? Skoraj prepričana sem, da bi videli smrečico z lučkami, morda pod njo lično zavita darila, veselo razpoložena družina za obloženo mizo, polno vse mogoče hrane. In prav o tem bi danes rada govorila. O tisti hrani, ki je bila pred tem živo bitje, ki je moralo za to, da je del takšne pojedine, umreti.

Klavnica Maribor, aprila 2019.

Preden zamahnete z roko, vas prosim, da odprtega duha in srca vztrajate. Marsikdo je mnenja, da so prazniki dober izgovor za to, da so mize bolj polne, pa čeprav so bolj polne produktov, ki se v resnici morda ne skladajo z načeli, ki nam veliko pomenijo. “Saj drugače res ne jemo veliko mesa.” Pa je to res? Lahko iskreno rečemo, da to drži? Ko govorimo o mesu, govorimo o delih telesa živali. Verjetno se danes že vsi zavedamo, da so živali čuteča bitja s svojimi življenji, odnosi in občutki. Kaj če namesto kose mesa pogledamo število ubitih živali? Ali na to gledamo kaj drugače?

Leto 2021, Slovenija
Samo v Sloveniji smo leta 2021 ubili približno 123.000 govedi (4 % več kot v 2020), 311.000 prašičev (5 % več kot v 2020), 97.000 ovac (1 % več kot v 2020), 25.000 koz (2 % več kot v 2020) in 39.886.000 pernatih živali (ali 1 % manj kot v letu 2020).

Poglejmo še, koliko živali se ubije letno na osebo. Leta 2021 je bilo v Sloveniji ubitih 0,06 govedi, 0,15 prašičev, 0,05 ovc, 0,01 koz in 19 pernatih živali na osebo. Ker so številke težko oprijemljive, poglejmo skupno število: 19,19 kopenskih živali (govedo, prašiči, ovce, koze in pernate živali) na osebo v enem letu!

Kar je še posebej žalostno, je to, da se lahko v mesecu decembru ubije še več živali kot druge mesece v letu (razen drugih praznikov, kjer je poudarek na prehranjevanju z živalmi). Prazniki tako lahko pomenijo še več ubitih živali.

Klavnica Škofja Loka, marca 2019.

Primer: decembra 2021 v primerjavi z januarjem 2022
Kar 29 % več govedi je bilo ubitih decembra in 18 % več prašičev, 51 % več ovc, 34 %
konjev ter 11 % več pernatih živali.

Se nam praznični okraski že zdijo malo manj barviti?

Čas topline, dobrih del in ljubezni je za živali še vedno ena sama nočna mora.

V klavnice prihajajo tovornjaki in prikolice polne prestrašenih živali, široko odprtih oči in tresočih se nožic, ki jih komaj držijo pokonci. Ven se tovornjaki odpeljejo prazni. In jaz še vedno ne vem, kaj je bolj žalostno, polni ali prazni tovornjaki.

Kot ste do zdaj skozi besedilo verjetno že začutili, je članek spisan v upanju, da vas
spodbudi k razmišljanju o temah, katerim se načeloma radi izognemo, in morda celo k spremembi. Ker je ravno tak čas, vse je v luči dobrega, ljubezen je v prvem planu. Leto se končuje in radi začnemo novo leto z novimi cilji, dejanji.

Bomo v novem letu malce bolj odprli svoja srca, da skozi posije en žarek za naše Sozemljane – živali?

Klavnica Maribor, aprila 2019.

Če damo na eno stran načela, ki so nam blizu, na drugo pa naše praznične mize in
nakupovalne vrečke, kaj najdemo v njih? Nekogaršnja rebra in pleča, zapakirana telesca pernatih bitij, pa jajca in mlečne izdelke? Si zmoremo v mislih naslikati zgodbo za temi produkti? Ta slika hitro postane precej bolj temačna in tesnobna, pa če nas praznične lučke še tako vztrajno slepijo.

Marsikdo ne bi zmogel gledati, kaj se dogaja za stenami klavnic. Pred jedmi na naših mizah je bil NEKDO. Živo bitje, ki je živelo, trpelo in umrlo.

Živali, pripeljane na tovornjakih, ki jih včasih srečamo na avtocesti. Jih zmorete videti, ali se obrnete stran? In vsak, ki je že kdaj videl živali pred klavnico, ve, kako zelo strah jih je.

“Živali imajo le eno priložnost za življenje, imajo eno priložnost za obstoj. Kdo smo mi, da jim vzamemo to eno in edino priložnost živeti? Obrok za nas traja le nekaj minut, vendar je ta obrok žival stal njeno celo življenje.“

To so besede, povzete iz govora aktivista Earthling Eda, ki se je mene zelo dotaknil. Upam, da se ta misel dotakne še koga.

Klavnica Škofja Loka, marca 2019.

Ste še z mano? Spodbujam vas, da si odgovorite na naslednja vprašanja:

  1. Moramo čisto zares jesti živali, da lahko živimo? Govorim seveda o ljudeh in skupnostih, ki imamo možnost izbire, trgovine in izbiro virov hranil, ki jih potrebujemo.

  2. Sta naš užitek ob jedi in tradicija vredna več od življenja?

  3. Nam je ob praznikih bolj pomembna hrana na mizi ali ljudje, s katerimi smo, in občutki ter vrednote, ki gorijo v nas?

  4. Se naše vrednote zares skladajo z našimi dejanji?

  5. Če lahko živimo, brez da zavedno in po nepotrebnem nekomu povzročamo trpljenje in smrt, zakaj ne živimo tako?

Prazniki so lep čas za to, da uskladimo načela z dejanji, da bodo zares izražala ljubezen do vseh. Ne le v lepih verzih na socialnih omrežjih.

Naj vam na hitro predstavim nekaj lastnosti živali, ki jih morda še niste poznali?

  • Ste vedeli, da nekatere živali pojejo svojim mladičem, ko ti pri njih sesajo mleko?

  • Imajo različne karakterje, nekatere se rade ponoči stiskajo, druge imajo rade svoj prostor.

  • Tvorijo močne prijateljske vezi in se rade igrajo.

  • Globoko žalujejo za svojimi mladiči, če jih izgubijo.

  • Znajo reševati probleme in si zapomnijo obraze svoje črede – nekatere živali si zapomnijo obraze kar 50-ih posameznikov.

  • Včasih si med seboj pomagajo pri skrbi za mladičke.

  • Kokoši in njeni še neizvaljeni piščančki včasih med seboj komunicirajo že skozi jajčno lupinico.

  • Purani predejo, ko so zadovoljni, na njihovih glavah pa lahko opazujemo, kako se barva spreminja glede na razpoloženje.

Klavnica Zalog, februarja 2019.

Ko bi vsaj lahko na svet živali pogledali preko naših navad in prepričanj. Videli njihove karakterje, opazovali njihove odnose, čutili njihovo bit.

In ne, da na njih gledamo, kot da so stvari, nekaj, kar nam lahko koristi. Da bi ob pogledu in misli nanje ne videli le to, kar jim lahko vzamemo.

Živali so tu z nami, da živijo svoje življenje.

Vemo, da je hrana postala več kot le gorivo za preživetje. Je del tradicije, spominja nas na naše najdražje, pa na otroštvo, vsi družabni dogodki se vrtijo okoli hrane.

Ampak verjemite mi, ko se odločite, da na vaši mizi ne bo več živalskih izdelkov, pridobite v sebi en nov občutek pomirjenosti. Veliko lažje je živalim pogledati v oči.

Začnete ustvarjati nove tradicije ali pa spremenite in prilagodite tiste stare. Da se, res se da! Na začetku je malce več načrtovanja in iskanja, ampak ko se enkrat privadite novih načinov, je vredno, tako zelo vredno! In še vedno lahko pripravite jabolčni zavitek, potice vseh vrst, “kremni” pire krompir, okusno prilogo brez delov živali, omake in praznične piškote. Tudi torto lahko spečete brez jajc in mlečnih izdelkov, obljubim!

Za konec bi vas želela povabiti oziroma izzvati, da z novim letom naredite korak proti bolj sočutnemu načinu življenja. Ste za? Jaz verjamem v vas! Vabim vas na brezplačni 30-dnevni Veliki Veganski izziv, ki bo potekal v januarju. 30 dni se boste prehranjevali vegansko, prejeli boste več kot 100 receptov in kopico koristnih informacij na temo etike, okoljevarstva in zdravja, pomoč pa vam bodo nudili mentorji, po želji tudi nutricionistka. Lahko se udeležite tudi raznih dogodkov.

Prijavite se lahko že danes: https://izziv.si/prijavi-se/


Vir: Stat.si, faunalytics.org

Fotografije: iz arhiva Daše Keber

Naslovna slika: Klavnica Škofja Loka, marca 2019.

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...