Domov Članki POVEČAJMO SAMOOSKRBO! Največ lahko zase naredimo sami

POVEČAJMO SAMOOSKRBO! Največ lahko zase naredimo sami

Besedilo: ddr. Ana Vovk Korže

O tem, da v Sloveniji nismo samooskrbni, že leta in leta vedo skoraj vsi, vsekakor pa odgovorni za državo in državljane. Glavno težavo s samooskrbo imamo prav z osnovnimi živili, torej zelenjavo, žiti in sadjem, le 30-50 % te najbolj pomembne hrane pridelamo. Pa še ta je povečini pridelana s škropivi, gensko tehnologijo in gnojnico. Velika napaka je, da smo vse najbolj pomembne odločitve, tudi o prehranski varnosti države, prepustili politiki in delu znanosti, ki sta večinoma proti življenju. Prav zaradi tega v Sloveniji propadajo manjše kmetije. Samo v zadnjih 10 letih je v Sloveniji izginilo ali propadlo približno trinajst tisoč kmetij, ki so veliko prispevale k lokalni samooskrbi. Velike kmetije z veliko živalmi dobivajo veliko davkoplačevalskega denarja in počasi požirajo tiste manjše. Veliki pa povečini ne razmišljajo več o zaščiti narave, živali, voda in semen, ampak le o trenutnem dobičku. Ne glede na napačno kmetijsko politiko in prehransko varnost Slovenije pa si lahko veliko pomagamo sami, če imamo ali si pridobimo vsaj majhen košček zemlje. Več o tem nam bo v nadaljevanju povedala gospa ddr. Ana Vovk Korže.

BODIMO VITALNI S POVEČANO SAMOOSKRBO

V mesecu januarju že opažamo podaljšan dan, ki nas kljub nizkim temperaturam in koledarski zimi motivira k razmišljanju o novi pridelovalni sezoni. Izkušnje lanskega leta kažejo, da nam je koronski čas omogočil nekaj več časa v naravi in na vrtu ali posesti, zato imamo letos dodaten razlog, da razmislimo morda o povečanju samooskrbe. Seveda pomenijo dodatne pridelovalne površine tudi več dela, vendar če si opravila organiziramo tako, da ob njih pridobivamo vitalnost, izkušnje in nove pridelke, je lahko povečana samooskrba tudi eden naših glavnih ciljev v tem letu, še zlasti, če nam prinaša večjo vitalnost.

Biti vitalen ni samoumevno, za to moramo tudi znati pravilno živeti. Vitalnost je namreč sposobnost za življenje, to so življenjska moč, volja in energija, da ustvarjamo, skrbimo zase in druge in predvsem da se osebno razvijamo. Vitalnost neposredno vpliva na izboljšanje zdravja, več energije, močno voljo do kvalitetnega življenja in lažje premagovanje fizičnih in psihičnih obremenitev. Posledica je večja osebna produktivnost, dobro počutje vsak dan, kar se opazi tudi na zunanjem izgledu.

Po nepotrebnem velikokrat izgubljamo vitalnost, kar se kaže v oslabljenem imunskem sistemu, posledično zbolevanju, nizki motivaciji za osebno skrb in povečanju stresa, ki v celoti neugodno vpliva na življenje, pa v depresijah, živčnosti in nezainteresiranosti do vsega. Raziskave kažejo, da lahko sami neposredno vplivamo na ohranjanje vitalnosti s svojim načinom življenja. Na eni strani je potrebno spremeniti aktivnosti, ki nam jemljejo življenjsko energijo, kot so preobremenjenost z opravili, ki jih ne opravljamo radi, neurejeni medosebni odnosi, strahovi, pretirana mentalna aktivnost in nezdrava ambicioznost in tekmovalnost, nenehno poseganje v preteklost in življenje izven sedanjosti, tudi lenobnost in pomanjkanje zdravega spanja. Vse te situacije nam izčrpavajo življenjsko energijo, torej zmanjšujejo vitalnost, zato jih moramo spremeniti. Poti za spremembo načina življenja je vedno več, vendar bolj kot so zapletene, časovno in finančno potratne, težje se jih bomo lotili. Dokazano je, da prav samooskrba pomembno vpliva na večjo vitalnost, zato imamo vse razloge, da povežemo našo vitalnost s samooskrbo. Slednja nam namreč zaradi heterogenosti opravil motivira različne potenciale, na drugi strani pa nam zdrava hrana omogoča nemoteno delovanje celic.

Kako torej lahko povečamo samooskrbo? Možnosti je zelo veliko, z njimi lahko začnemo že sedaj, takoj. Pa se tokrat omejimo samo na nekaj aktivnosti, ki jih lahko izvedemo takoj, da bomo povečali lastno samooskrbo in neposredno vplivali na svojo vitalnost.

NAREDIMO SI GOMILASTO GREDO

Četudi imate malo prostora, slabo zemljo in nimate časa za pridelavo, vam bo gomilasta greda dajala več, kot boste vložili vanjo.

IZDELAVA:

  • Gomilasto gredo postavimo v šolski vrt ob ograji ali plotu, kjer imajo daljšo površino.
  • Za njeno izgradnjo bomo potrebovali veliko materiala, zato ga zbiramo dlje časa, in sicer časopisni papir, karton, ovčjo volno, listje in slamo.
  • Najprej izkopljemo plitev jarek v širini 160 cm, dolžina gomilaste grede pa je odvisna od razpoložljivega prostora.
  • V jarek naložimo veje, na dno damo debele in surove, na površino pa manjše, nato vse dobro pohodimo in dodamo listje, seno, volno in na vrh rodovitno zemljo.

 

POSADIMO DROBNJAK (ALLIUM SCHOENOPRASUM)

Drobnjak je začimba, ki izvira iz osrednje Azije, najdemo pa ga v marsikateri evropski kuhinji. Nabit je z vitamini, predvsem A in C, vsebuje pa tudi vitamin B12. Po zgradbi je zelo podoben sorodnima in zelo zdravima česnu in čebuli. Znano je, da ima drobnjak zelo blagodejen vpliv na prebavo, saj odstranjuje črevesne zajedavce. Odlično raztaplja sluz v telesu in krepi imunski sistem. Nabiramo svežega skozi celo leto, sicer pa ga lahko tudi zamrznemo in ga vedno uporabimo tako, da ga termično ne obdelamo.

 

POSADIMO BAZILIKO (BASILICA)

Pradomovina bazilike je Indija, njeni ostanki, ki so jih našli v egipčanskih grobnicah, segajo v čas kar 3500 let pred našim štetjem. Bazilika je bila zelo priljubljena začimba tudi že v času starih Rimljanov. Številni zapisi potrjujejo njeno vsestranskost, v času vladavine Julija Cezarja je bila nadvse cenjena kot začimba pa tudi kot okrasna rastlina. Menihi so baziliko v srednjo Evropo prinesli v začetku 12. stoletja. Ker je zelo občutljiva na nizke temperature, le redko uspeva kot samonikla rastlina. Poleg tega, da je zelo široko uporabna, pa se bazilika ponaša tudi s številnimi pozitivnimi zdravilnimi lastnostmi. Z njenimi aromatičnimi listi lahko odlično začinimo najrazličnejše solate, dodajamo jo k različnim zelenjavnim omakam, jedem iz surove zelenjave, paradižnikovemu soku, svežemu siru, koktajlom in drugim živilom. Bazilika ima izredno pomembno antioksidativno vlogo in varuje naše celice.

NABIRAJMO KOPRIVE (URTICA DIOICA)

Nabiramo jih lahko od maja do avgusta, uporabna pa je celotna rastlina. Učinkovine v koprivi so urticin, betain, serotonin, vitamini, kalcij, magnezij, beta karoten, flavonoidi, fitosteroli in drugi. Najpogosteje se kopriva uporablja za razstrupljanje in prečiščevanje ter pospeševanje presnove. Znižuje krvni sladkor, omili vnetja in pomaga pri revmatskih obolenjih. Poleg tega je odlična pomoč pri boleznih sečil, vnetjih, zastajanju vode v telesu, vnetjih ledvic ter celo pri odpravljanju ledvičnega peska in preprečevanju nastanka ledvičnih kamnov. Utrjuje lase in odpravlja prhljaj ter mastne lase. Koprivo lahko kupimo v obliki čaja, med drugim pa tudi v obliki kapsul in kozmetičnih preparatov.

Že s temi majhnimi koraki k povečanju samooskrbe bomo veliko naredili zase, saj imajo drobnjak, bazilika in koprive izredno pomemben pozitiven vpliv na naše telo, z gomilo pa bomo porabili organski material, kompost, ki nam sicer ostaja na vrtu. Poleti bo gomila držala vodo, saj vsebuje v notranjosti materiale, ki zadržujejo vlago, pozimi pa bo toplejša zaradi humifikacije organske snovi. Tako povežemo naravne procese z našim načinom življenja, ki se bo spremenil že s tem, ko bomo zgodaj spomladi zagledali svež drobnjak, včasih tudi izpod poznega snega, in nas bo razveseljeval celo leto, do prvega mraza. Vonj bazilike nas ne bo pustil ravnodušnih, kaj šele, če pomislimo na njeno močno antioksidacijsko vrednost. Koprive pa so že od nekdaj znane kot vir mladosti in se jih bomo tudi razveselili, predvsem zaradi njihove trpežnosti in večstranskih pozitivnih vplivov.

REZULTATI POVEČANE SAMOOSKRBE

Odražajo se v zmanjšanju rutinskega dela, ki slabo vpliva na našo vitalnost. Prav tako nova opravila, ki jih vključujemo v samooskrbo, zahtevajo dodatne informacije, izobraževanje in posledično osebno rast, kar nam omogoča prestop znanih meja vsakdanjosti in širjenje strokovno-duhovnih področij. Posledično na samooskrbo gledamo drugače, vidimo jo širše, skupaj z nematerialnimi prednostmi, ki se jih mnogi še ne zavedajo dovolj. Zato je samooskrba za mnoge postala tudi nova druga realnost, saj so jo povezali z drugačnim načinom življenja, z novim osebnim poslanstvom, mnogi tudi z novim delovnim mestom, ki ni le delo, ampak tudi poslanstvo. Tovrstne preobrazbe pomembno vplivajo na kakovost življenja na eni strani in na drugi na naravo, saj se s samooskrbo, ki temelji na upoštevanju ekosistemskih zakonitosti, ohranja tudi prostor za druga živa bitja okoli nas.

ČE GLEDAMO ŠIRŠE

S povečano samooskrbo bi lahko pomembno prispevali k večji pridelavi hrane, k ohranjanju naravnih virov, torej vode, prsti, rastlin in živali, in s tem zmanjševali socialne probleme, ki se kažejo v odtujenosti, osamljenosti, izgorelosti in zmanjšanju volje do življenja. Zaključimo lahko, da nam samooskrba odpira številne možnosti za povečanje vitalnosti življenja in to takoj, začnemo lahko v tem trenutku.

V naslednjih številkah revije bodo predstavljene še druge možnosti za povečanje samooskrbe, ki jih razvijamo na Učnem poligonu za samooskrbo Dole.

Revija Osvoboditev živali, letnik 18, št. 41, junij 2021, str. 16-19.

Zadnji prispevki

ZAKAJ KUŽKOV IN MUC NE KUPUJEMO, AMPAK POSVAJAMO? Indira Luna Lori

Besedilo: Petra Komel Fotografija: arhiv Indire Lune Lori Dejstvo je, da so vse živali nekoč bile travniške ali gozdne in da jih je človek...

Neobjavljeni odgovori na novinarska vprašanja o razmerah v živinoreji

30. junija 2021 nam je pisala novinarka, češ da pripravlja članek o razmerah v živinoreji v Sloveniji. Prosila nas je, da...

VPLIV ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA NA POGOSTE ŽENSKE TEŽAVE

Besedilo: Jelena Dimitrijević Sodobna ženska se skozi svoje življenje pogosto sooča z menstrualnimi težavami (PMS, amenoreja, dismenoreja, metroragija …), sindromom policističnih jajčnikov, miomi,...

RECEPTI ZA KREPITEV ŽENSKEGA ZDRAVJA

Besedilo: Jelena Dimitrijević Primeri jedi z recepti za krepitev ženskega zdravja   SMUTI - ESTROGENSKI ČISTILEC 3 skodelice ohrovta ali špinače 2 stebli stebelne zelene ½ olupljene kumare košček...

POVEČAJMO SAMOOSKRBO! Največ lahko zase naredimo sami

Besedilo: ddr. Ana Vovk Korže O tem, da v Sloveniji nismo samooskrbni, že leta in leta vedo skoraj vsi, vsekakor pa odgovorni za...

Ana Čufer: »ZAME JE PREDNOST TO, DA ŽIVIM ŽIVLJENJE S ČISTO VESTJO IN NIKOMUR NE ŠKODUJEM PO NEPOTREBNEM.«

Besedilo: Stanko Valpatič Fotografija: Philip Reiter Še pred nekaj leti je prevladovalo mnenje: Kdor želi mišice in moč, potrebuje meso! Vrhunski športniki si brez...