Domov Članki PRAZNOVANJE BOŽIČA IN ŽIVALI, Nauk ljubezni do vsega stvarstva

PRAZNOVANJE BOŽIČA IN ŽIVALI, Nauk ljubezni do vsega stvarstva

Besedilo: Stanko Valpatič

Tisti, ki verjamemo, da je imel sleherni dogodek v Jezusovem življenju simbolični oziroma globlji pomen, vemo, da je bilo takšno že njegovo rojstvo. Jezus se je namreč rodil v hlevu, med živalmi, saj njegovi visoko noseči materi nihče, noben človek, ni nudil varnega in toplega zatočišča, ko se je bližal porod. To ni bilo naključje, ampak simbolična situacija, ki je pokazala veliko mero človeškega egoizma in trdosrčnosti. Po drugi strani pa ta situacija prinaša sporočilo, da je Jezus prišel na Zemljo tudi za živali, da bi jih odrešil trpljenja.

Že kot mladostnik si nisem znal razlagati tega, kar so nas učili v cerkvi, namreč, da je Jezus naročal in zagovarjal ubijanje živali. Zato bom vedno hvaležen za tisti dan pred mnogimi leti, ko sem izvedel, da je vse, kar cerkveni nauk uči o Jezusovem odnosu do živali, ponarejeno in tako neresnično. Gre torej za veliko laž in prevaro s strani duhovniške kaste in cerkva. Ta laž pa ima, kot vse kaže, nepredstavljivo velikanske posledice za človeštvo, živali in naravo. Kajti trpljenje živali je strašansko, narava pa je zastrupljena in uničena zaradi živinoreje in z njo povezanega kmetijstva s fitofarmacevtskimi sredstvi ter monokulturami za krmo milijard rejnih živali. Najbolj očitna Jezusova ljubezen do živali je zapisana v dolgo skritem spisu Evangelij popolnega življenja, ki ga je v začetku prejšnjega stoletja objavil Anglež Ouseley, in seveda v že večkrat omenjeni knjigi To je Moja Beseda A in Ω, Jezusov evangelij, Kristusovo razodetje, ki jo poznajo že mnogi pravi kristjani po svetu.

Citat iz knjige: »Bog daje za hrano žita in sadeže zemlje; in za pravičnega človeka ni nobene druge zakonite hrane za telo. Torej, Bog daje ljudem iz naročja matere Zemlje vse, kar zemeljsko telo potrebuje za življenje. Kdor izpolnjuje zakone ljubezni in življenja v občutkih, mislih, govoru in dejanjih, ta tudi živi od tega, kar mu podarja mati Zemlja.«

To so resne in jasne besede. Vprašanje za vse nas je le: komu ali v kaj verjamemo? Zame ni več vprašanje, da človeštvu nikoli v zgodovini v nobenem časovnem obdobju ni bilo dovoljeno mučiti, izkoriščati in ubijati živali ter onesnaževati in zastrupljati naravo.

Po preroški Besedi za današnji čas po Gabriele tudi vemo, da Jezus ni bil duhovnik, ni ustanovil nobene cerkve, ki bi preganjala, preklela ter ubijala drugače misleče, še posebej vegetarijance in vegane. Prekletstvo in izobčenje vseh, ki niso ubijali in jedli živali, pa je izrekel papež Janez III. in ga razglasil na prvi sinodi v Bragi (Portugalska). Se sploh zavedamo, da je cerkev s tem preklela tudi Jezusa in njegov nauk ljubezni do celotnega stvarstva? Ali ni zanimivo vprašanje, zakaj cerkev potem še vedno omenja Jezusa, če ga je preklela? Ji prinaša dobiček ter pomaga obdržati ljudi v cerkvah? Ali jim pomaga pri cerkvenih praznikih, kot je na primer božični cirkus okrog dojenčka v jaslicah ter božične večerje?

Čeprav je izobčenje oz. večno prekletstvo vegetarijancev v nasprotju z Božjim naukom in seveda tudi s človekovimi ustavnimi pravicami (pravica do dostojanstva ter nedotakljivosti fizičnega in duševnega življenja), ga cerkev še do danes ni preklicala. Zakaj ne? Zakaj se o tem nikjer ne govori? Kje so mediji, ali ni njihovo poslanstvo raziskovanje in resnično poročanje?

Za vse nas, še posebej za vse, ki to morda slišite prvič, je zelo pomembno, da vsaj dopustimo možnost, da Jezus ni pustil ubijati in izkoriščati živali ter da je njegov resnični nauk nauk ljubezni do vseh ljudi, vseh živali in celotnega stvarstva. Torej, če bi sledili njemu, kot nam je priporočil, in ne duhovnikom, bi praznovanje božiča, če bi ga sploh praznovali, potekalo brez ubijanja živali. Tako pa se prav ob praznovanju božiča statistično pokolje še veliko več živali kot običajno. Na osnovi povedanega lahko upravičeno zastavimo vprašanje vsem duhovnikom in škofom: ali res ne poznajo zgoraj navedenega resničnega Kristusovega nauka? Ali res niso slišali v zadnjih 50 letih za klic Kristusa Boga po svoji prerokinji za ta čas, Gabriele? Kajti vse, kar bi človeštvo moralo vedeti, nam je v teh 50 letih bilo spet podano do potankosti, podobno kot v Jezusovem času, in še več: človeštvo je dobilo pojasnila in opozorila ter prošnje za spremembe v odnosu do soljudi, živali in narave. Žal tega kot človeštvo nismo sprejeli. Pravzaprav sta cerkev in država na vse načine onemogočali, da bi to prišlo širše med ljudi.

Upam, da našo revijo berejo tudi duhovniki z dušo in jih morda vsaj malo nagovorimo k razmišljanju. Seveda bi bila za živali in naravo še bolj dragocena njihova konkretna dejanja. Na primer, da pri mašah berejo iz knjige To je Moja Beseda A in Ω in ne iz ponarejene biblije, da javnost nagovorijo in povabijo k praznovanju božiča in velike noči brez živalske pojedine ter jasno povedo, da je to pravi, resnični Kristusov nauk.

Mnogi ljudje pravijo, da je v cerkvah veliko dobrih oziroma pravih duhovnikov, ki so celo vegetarijanci ali vegani. Morda je to res, toda moje vprašanje za vse takšne duhovnike je naslednje: če so res pravi, zakaj tega javno ne povedo svojim vernikom? Blagoslavljati velikonočno šunko in obenem biti vegetarijanec ali vegan je nasprotujoče, ne gre skupaj. Zakaj so tiho, zakaj še vztrajajo znotraj cerkva? Morda zaradi cerkvene cone udobja, kjer jim ni potrebno posebej skrbeti za življenjske stroške kot večini ljudi?

Zame bi bil pravi duhovnik le tisti, ki je pripravljen v cerkvi in tudi v javnosti povedati resnico, kot nam jo v današnjem času Božji Duh skoraj že 50 let podaja po Gabriele, svoji prerokinji za vse ljudi. Torej brez strahu za morebitno izgubo udobja ter duhovniškega poklica. Denar za preživetje je vedno možno zaslužiti kako drugače. Zakaj ne bi tudi duhovniki vzeli v roke motiko ali lopato ter si tako prislužili denar za stroške in hrano? Vsi pravi duhovniki lahko naredite te korake in pomagali boste naravi, živalim ter mnogim soljudem, ki vam verjamejo. Obenem pa tudi sebi, kajti vsaka maša, še posebej v božičnem času, je norčevanje iz Kristusa Boga.
Podobno velja za vse nas ostale, lahko razmislimo o tem, lahko naredimo kakšno spremembo. Morda poskusimo letos praznovati božič brez živalske hrane, izpustimo božične maše in ceremonije okrog dojenčka v jaslicah ter tako ne sodelujemo pri norčevanju iz Kristusa Boga.

Revija Osvoboditev živali, letnik 20, številka 44, december 2022, str. 5-6.

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...