PRAZNOVANJE BOŽIČA – ROJSTVA JEZUSA – s polnimi mizami mesa

212

Besedilo: Slavko Vonča

Tako pozunanjen, kot je ta, je komajda še kakšen drug praznik. Kdo še misli na dejanski pomen božiča, in kdo se ga sploh še zaveda?

Božič je postal vrvež, spektakel človeškega hlepenja po užitku, kulinariki in nečimrnosti, kateremu se lahko končno odpove šele tisti, ki se ukvarja z Jezusovim nasledstvom in se trudi za notranje vrednote in svetlobo. Ker pa je večina ljudi zaslepljenih z zunanjo religijo, ki že tisočletja uči in dela ravno nasprotno Jezusovemu življenju in učenju, se žal še vedno v božičnem času porabi neznanske vsote denarja za darila, umetno razsvetljavo na mestnih ulicah, v hišah in delno tudi v vrtovih ter razsvetljevanje neba s pirotehničnimi izdelki. V družinskem krogu sedijo kot ljubljeni družinski očetje in matere ob sveže posekani jelki, ki dišeče oddaja življenjsko energijo, “olikano” pojedo škampa, ki ga živega vržejo v vrelo vodo, ali z maščobo pitane pečene gosi, pojejo “Sveta noč, blažena noč”, morebiti spustijo otožno solzo, ker jih božično vzdušje spominja na njihovo otroštvo, ko sta jim oče in mati v dnevni sobi vsaj za božične ure naklonila malo “zdravega sveta”. Pa si Kristus res želi takšno praznovanje?

Ali kot človek Jezus ni bil dovolj jasen, da živali niso namenjene za našo prehrano, in ni dovolil ubijati živali?

V knjigi “To je Moja Beseda, Alfa in Omega. Jezusov evangelij. Kristusovo razodetje, ki ga danes poznajo pravi kristjani po vsem svetu“, str. 309, Kristus o tem pojasnjuje: “Moji učenci so Mi prinesli kruh in grozdje, da bi oboje pomnožil. Tistega dne pa so Mi dali pomnožiti tudi mrtve ribe. Ko sem vzel to mrtvo substanco v Svoje roke, sem pojasnil ljudem, da se je iz njih umaknil potencial Očetove moči, visoka življenjska moč, in da ne bom ustvaril živih rib, da bi jih spet ubili.

Ljudem sem razložil, da je v vseh življenjskih oblikah življenje in da naj jih človek ne ubija iz objestnosti. Ljudje, zlasti otroci, so me gledali žalostno. Niso Me mogli razumeti, kajti v glavnem so se prehranjevali z ribami, kruhom in le malo s čim drugim. Smiselno sem jim rekel: ‘Zaradi zemljine energije so ribe še cele. Zato vam iz Očetovega Duha ne bom podaril živih rib, temveč vam bom ustvaril iz zemljine energije ribe, ki so mrtve, z malo nihanji torej. Nikoli ne bodo živele in ne da se jih ubiti. Rad bi vam pokazal, kakšen okus ima živa hrana – kruh in sadje – v primerjavi z mrtvo.’

In ustvaril sem jim ribe iz energij zemlje, ki so imele le malo duhovnih snovi. Dal sem jim mrtve ribe in jim zaukazal, da naj obenem jejo tudi kruh in sadje, da bodo poznali razliko med živo in mrtvo hrano, med visoko nihajočimi in nizko nihajočimi živili.”

V listu Resnice “Prerok” št. 7 na str. 17 je Kristusov prijatelj podal pretresljivo izpoved: “… sem se spomnil pretresljive slike. Če se še prav spominjam, se v binkoštnem času rojevajo mlade živali. Že nekaj let se večkrat vozim skozi vas, kjer je na majhnem področju v zgodnjem poletju živela čreda mladih gosi in je za silo životarila. Bile so vesele, bile so zadovoljne z utesnjenostjo, v kateri so morale živeti. Opazoval sem, kako so odraščale, in se spraševal, zakaj ljudje gojijo toliko gosi, ko pa je bil prostor zanje tako majhen. Ko sem enega svojih prijateljev vprašal, mi je rekel: ‘Kako si ti naiven. Nisi v preteklih letih doživel, da jih je bilo vedno manj od začetka adventnega časa, in po 24. decembru, torej po prazniku Kristusovega rojstva, ni bilo nobene več?’ Odprle so se mi oči: vsako leto isto! Uboge živali – niti eno leto niso smele živeti, požrli so jih živalski kanibali. Od takrat tudi nočem več pernice. Kdo ve, koliko božičnih gosi je moralo tudi za to pustiti perje?

Moj prijatelj je nadaljeval: ‘Ali ne veš, koliko tjulnjevih mladičev letno odrejo, da bi lahko dame visoke družbe pokazale izredno lep krznen plašč?’ Z nadaljnjimi primeri mi je prijatelj pokvaril ves dan. Dalje je poročal, da božične gosi niso bile samo ubite, temveč jim pred tem s silo odpro kljune in jim v požiralnik tlačijo specialno hrano, z držajem kuhalnice jo celo še “potlačijo”, da mora uboga žival požirati, požirati, požirati, da lahko živalski kanibal, človek, za praznik “Kristusovega rojstva” uživa fino gosjo jetrno pašteto. Piščanci morajo živeti na najtesnejšem prostoru, tako rekoč v kletkah za nesnice, in ko so prave velikosti in ustrezno težki, jih obglavijo, da bi šli v lonec ali ponev za pečenje, ali pa se morajo nabodeni razkazovati v izložbah, da bi kanibali lahko sami izbrali svojega piščanca.
Pripovedoval mi je tudi, kaj se dogaja v klavnicah, da živali iz strahu pred smrtnim strelom mukajo, ker čutijo, da jim bo življenje vzeto na nasilen način. Ko živali zapuščajo kmečki hlev, že začutijo, da jih peljejo v klavnico.

Moj spremljevalec mi je razložil, kaj vse se v živali spravi z zdravili in hormoni, ki pospešujejo rast, tja do kemično ali genetično iznakaženih krav, ki svoje preparirano vime komaj še nosijo med nogami. Kronski zaključek njegovih besed je bil: ‘Vse, ampak prav vse se molze. Veliki tega sveta molzejo male, in veliki in mali molzejo celotno mater Zemljo, dokler je pošast, ki se imenuje človek, ne izmozga, tako rekoč izčrpa.’

Od vsega tega, kar mi je opisal, si, hvala Bogu, nisem več opomogel. Postal sem drugačen, takšen, da vse bolj cenim, kar nam dnevno daje Bog; se vse bolj zavedam, kaj pomeni ljubezen do Boga in bližnjega; se mi vse bolj svita, kdo so cerkvene institucije.” Torej, delamo popolnoma nasprotno, kot nam je Jezus iz Nazareta pokazal in učil ter živel za zgled. Človek naj bi se vprašal, zakaj je na svetu toliko trpljenja, bolezni in ostalega gorja. Ali smo mogoče spregledali kakšno pomembno navodilo? Ali mogoče ne razumemo Desetih Božjih zapovedi, ki jih je Bog dal po Mojzesu pred 3500 leti za vse ljudi? Na kratko poglejmo peto Božjo zapoved: Ne ubijaj! Zelo kratko in jasno navodilo z nobenimi izjemami – samo dve besedi. Na koga se nanaša zapoved: Ne ubijaj? Ali se nanaša samo na človeka in ali uresničujemo to zapoved? Glede na to, da živali dihajo isti zrak in jim po žilah teče podobna kri kot nam, bi lahko sklepali, da zapoved velja tudi za živali. Pri domačih živalih za zabavo, psi, mačke, ptice, ribe itd., ki jih je človek zasužnjil za svoje užitke, opazimo, da tudi občutijo veselje in strah. Mogoče pa se živali ravno tako veselijo življenja kot mi, ljudje?

Jezus iz Nazareta je živel Deset Božjih zapovedi in nam prinesel Govor na gori. Kako je možno, da večina ljudi ne ve nič o Jezusovi Ljubezni do živali in narave? Iz knjige “To je Moja Beseda, Alfa in Omega. Jezusov evangelij. Kristusovo razodetje, ki ga danes poznajo pravi kristjani po vsem svetu“, bom citiral nekaj narave.

Za lažje razumevanje citatov želim pojasniti, da je knjiga napisana tako, da so prevzeta in zapisana dejstva iz Njegovega življenja in mišljenja kot Jezusa iz Nazareta, kot Kristus v sedanjem času pa jih je po svoji prerokinji Gabriele pojasnil, popravil in poglobil. Tako je npr. pojasnil »Božjo jezo«: »To prihaja iz predstavnega sveta poganov, ki je bil v Stari zavezi še kako živ. Verovali so, da se “bogovi” ljudem maščujejo. Dobro bi bilo, da bi človek spoznal, da tako imenovano “božjo jezo” ustvarjamo sami. “Jezni Bog” je človekov jaz, ki se maščuje za to, kar je povzročil sam, kajti kar človek seje, to bo žel.«

OSVOBODITEV PTIC

7. In nekega dne je prišel deček Jezus na kraj, kjer je bila postavljena past za ptice in ob njej je stalo nekaj fantov. In Jezus jim je rekel: “Kdo je postavil sem to zanko za nedolžna Božja bitja? Glejte, prav tako se bodo sami ujeli v zanko.” In zagledal je dvanajst vrabčkov, bili so kot mrtvi.

8. In položil je Svoje roke nadnje in jim rekel: “Odletite in dokler boste živeli, mislite Name.” In dvignili so se in kriče odleteli. Judje, ki so to videli, so se zelo čudili in povedali so to duhovnikom. (Pogl. 6)

GORJE LOVCEM

6. Ko je bil Jezus na poti z nekaterimi učenci, je srečal moža, ki je dresiral pse za lov na druge živali; in rekel je možu: “Zakaj počneš to?” In mož Mu je v odlomku o ljubezni Jezusa iz Nazareta do živali in odgovoril: “Ker živim od tega. Komu koristijo te živali? Slabotne so, psi pa so močni.” In Jezus mu je rekel: “Manjka ti modrosti in ljubezni. Glej, vsaka stvaritev, ki jo je ustvaril Bog, ima svoj smisel in namen. In kdo lahko pove, kaj je dobrega v njej in kako koristi tebi in človeštvu?

7. In za tvoje preživetje: Glej polja, kako rastejo in so rodovitna, pa drevesa polna sadežev in zelišča! Kaj hočeš še več, kot ti da pošteno delo tvojih rok? Gorje močnim, ki zlorabijo svojo moč! Gorje premetenemu, ki rani Božja bitja! Gorje lovcem! Kajti tudi njih bodo lovili!”

8. In mož je bil zelo presenečen in opustil je dresiranje psov za lov in učil jih je reševati življenje, ne pa ga uničevati. In sprejel je Jezusov nauk in postal Njegov privrženec. (Pogl. 14)

JEZUS OZDRAVI KONJA

1. Zgodilo se je, da je Gospod odšel iz mesta in je z učenci šel čez gorovje. Prišli so na hrib z zelo strmimi potmi. Tam so srečali moža s tovorno živaljo.

2. Konj pa se je zrušil, ker je bil preobremenjen. Mož ga je pretepal, da je krvavel. In Jezus je stopil k njemu in rekel: “Ti, sin krutosti, zakaj pretepaš svojo žival? Mar ne vidiš, da je veliko prešibka za svoje breme, in ne veš, da trpi?

3. Mož pa je odvrnil: “Kaj imaš ti opraviti s tem? Svojo žival lahko pretepam kolikor hočem, moja je namreč, kupil sem jo za lepo vsoto denarja. Vprašaj te, ki so s Tabo, iz moje soseščine so in vedo.”

4. In nekateri učenci so odgovorili, rekoč: “Da, Gospod, tako je, kot pravi, zraven smo bili, ko je konja kupil.” Gospod pa je odvrnil: “Kaj ne vidite, kako krvavi in ne slišite, kako stoka in tarna?” Oni pa so odgovorili in rekli: “Ne, Gospod, ne slišimo, da stoka in tarna!”

5. In Gospod se je razžalostil in rekel: “Gorje vam, zaradi otopelega srca ne slišite, kako toži in vpije k svojemu nebeškemu Stvarniku za usmiljenje. Trikrat pa gorje tistemu, zaradi katerega kriči in stoka v svoji bolečini!”

6. In stopil je naprej in se dotaknil konja in žival se je dvignila in njene rane so bile zaceljene. Toda možu je rekel: “Pojdi zdaj po svoji poti in ga ne pretepaj več, če upaš, da boš tudi ti našel usmiljenje.”

7. In ko je videl, da prihajajo ljudje, je Jezus rekel Svojim učencem: “Bolan sem zaradi bolnega, zaradi lačnega trpim lakoto, zaradi žejnega trpim žejo.”

8. In rekel je tudi: “Prišel sem, da odpravim žrtvovanja in krvave praznike. Če ne boste prenehali žrtvovati in uživati mesa in krvi živali, ne bo nehala nad vas prihajati Božja jeza; prav tako, kot je prišla nad vaše prednike v puščavi, ki so se vdajali uživanju mesa in jih je napolnila gniloba in so jih izčrpale kužne bolezni.” (Pogl. 21)

JEZUS POMAGA KAMELI

12. Jezus se je napotil v Jeruzalem in srečal kamelo, ki je bila težko otovorjena z drvmi. Kamela jih ni mogla zvleči v breg, a gonjač jo je tepel in kruto trpinčil, toda živali ni mogel premakniti z mesta.

13. Ko je Jezus to videl, mu je rekel: “Zakaj tepeš svojega brata?” In mož je odgovoril: “Nisem vedel, da je moj brat. Mar ni tovorna žival, ustvarjena za to, da mi služi?”

14. In Jezus je rekel: “Mar ni isti Bog iz iste snovi ustvaril to žival in tvoje otroke, ki ti služijo? Ali nista oba prejela od Boga istega diha?

15. In mož se je zelo čudil nad temi besedami. Nehal je tepsti kamelo in jo osvobodil dela bremena. Tako je šla kamela navkreber in Jezus je šel pred njo in se ni več ustavila do konca dnevne poti.

16. Kamela je spoznala Jezusa; kajti čutila je Božjo ljubezen v Njem. A mož je hotel vedeti več o tem nauku in Jezus ga je rad poučil; in postal je njegov privrženec. (Pogl. 31)

ŽIVALI – NEMOČNE ŽRTVE

Kaj pravijo veliki umi o uživanju živalskih trupel?

Nekaj citatov:
PITAGORA (6. stol. pr. Kr.), grški filozof in matematik “Karkoli človek naredi živalim, mu bo z isto mero poplačano.”

GEORGE BERNARD SHAW (1856-1950), irski dramatik: “Ko hoče človek ubiti tigra, se temu reče šport. Ko pa hoče tiger ubiti človeka, se to imenuje zverinskost.”

PLUTARH (45-125), grški filozof in pisatelj: “Ali se lahko resno vprašate, iz kakšnega razloga se je Pitagora odpovedal mesni hrani? Sprašujem se, v kakšnih okoliščinah in v kakšnem duhovnem stanju je bil človek, ko se je prvič s svojimi usti dotaknil krvi, k ustnicam ponesel mrhovino in svojo mizo obložil z mrtvimi, razpadajočimi trupli in si dovolil, da kosom teles, ki so še malo pred tem krulili in kričali, se gibali in živeli, reče hrana. Seveda ne gre za leve in volkove, ki jih v samoobrambi ubijemo – nasprotno, tem živalim ne posvečamo nobene pozornosti. Večinoma koljemo nedolžna, krotka bitja brez bodic in čekanov, ki nam tako ali tako ne bi mogla nič storiti. Zavoljo mesa jih oropamo sonca, svetlobe in dolgega življenja, ki jim pripadajo z rojstvom. Če trdite, da je za vas tako hrano predvidela narava, potem sami ubijte, kar mislite pojesti – vendar z vašimi naravnimi danostmi, ne s pomočjo mesarskega noža, kija ali sekire.” “Za mali košček mesa vzamemo živalim dušo kot tudi sončno svetlobo in življenjski čas, zaradi česar jih je narava ustvarila, da so tu.”

Ljudje se nikoli ne bi smeli spozabiti tako daleč in živa bitja obravnavati kot stare čevlje ali obrabljene stare predmete, ki jih lahko zavržemo, ko niso več za uporabo. Ne smemo početi tega, da se pri starih živih bitjih sprašujemo, koliko še koristijo, ali malo ali pa sploh ne več.”

Informacije so vedno prisotne po pravih Božjih prerokih skozi celotno zgodovino, tudi danes, ter lahko dostopne za vse ljudi, ki iščejo resnico. Mogoče je za nas, človeške veleume in tako imenovano “krono” stvarstva, vse preenostavno. Ne upoštevamo Božjih navodil in sledimo tradiciji – slepcem, ki vodijo slepce in vsi padejo v jamo.

Jezus iz Nazareta je živel Božje zakone za zgled in nam pokazal pot v večno domovino – nebeško kraljestvo. Tudi na Zemlji bo nastalo kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Na Zemlji bi bilo veliko manj trpljenja in bolezni, če bi upoštevali enostaven osrednji nauk Jezusa iz Nazareta: »Kar ne želiš, da drugi storijo tebi, tega tudi ti ne stori drugim.« ali, povedano drugače, »Kar želiš, da drugi storijo tebi, to najprej ti stori drugim.«. Kdo so drugi? Drugi so ljudje, živali, rastline in mati Zemlja s svojimi naravnimi bogastvi.

Če verjamemo ali ne, zakon vzroka in posledice (karma), kar seješ, to žanješ, deluje in posledično povzroča trpljenje in bolezni. Kako lahko zmanjšamo posledice? Začnimo pri sebi uresničevati Božje zakone, korak po korak!

Na osnovi zgoraj napisanega si še vsi skupaj zastavimo vprašanje: kako bomo letos praznovali božič – spomin na rojstvo Jezusa, Kristusa?

VIRI:

 

Revija Osvoboditev živali, letnik 19, številka 42, december 2021, str. 17 do 21.