Pred več kot enim letom sta Matevž Jeran in Jure Vrhovnik napisala odprto pismo na MZ, NIJZ, MKGP in MOP z naslovom Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko. V njem sta z mnogimi znanstvenimi viri pojasnila tudi nujnost, da rodovitno zemljo namenimo za pridelavo hrane ljudi in ne za hrano rejnih živali. Slovenija bi morala svojo kmetijsko politiko usmeriti v čim večjo širitev ekološkega poljedelstva in v kar največji meri zmanjšati živinorejo. V zvezi s tem je Matevž Jeran 4. 9. 2019 na portalu PREDLAGAM.VLADI.SI objavil predlog z naslovom: Prepoved krmljenja toplokrvnih rejnih živali s poljščinami. Prosimo, da ga preberete in zanj glasujete na tej povezavi.
Predlog v celoti povzemamo.
Če ne prepovemo krmljenja toplokrvnih rejnih živali s poljščinami, v Sloveniji nikoli ne bomo prehransko samooskrbni.
Za prirejo enega kilograma prašičjega/perutninskega mesa živinorejci v povprečju porabijo 3.2 kg “human-edible” (op.: za ljudi uporabnih) poljščin. Za prirejo enega kilograma govejega mesa živinorejci v povprečju porabijo 2.8 kg “human-edible” poljščin.
Vir: doi.org/10.1016/j.gfs.2017.01.001
Povedano drugače: Le približno TRETJINA “human-edible” poljščin, namenjenih krmi živali, se pretvori v živila živalskega izvora, približno DVE TRETJINI pa živinorejci izgubijo zaradi intrinzične neučinkovitosti reje toplokrvnih živali.
Vir: doi.org/10.1088/1748-9326/8/3/034015
Torej je približno trikrat bolj učinkovito orno zemljo uporabljati za pridelavo poljščin za prehrano ljudi kot pa za pridelavo poljščin za krmo toplokrvnih rejnih živali.
Živinoreja je zaradi neučinkovitosti krmljenja toplokrvnih rejnih živali s “human-edible” poljščinami odgovorna za največ zavržene hrane v živilsko-prehransko-oskrbovalni verigi.
Vir: doi.org/10.1016/j.agsy.2017.01.014
Vir: doi.org/10.1073/pnas.1713820115
O tem smo pisali že v predlogu vladi ‘Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko’ v poglavju ‘Socialna pravičnost’, o tem je pisala Jerica Jeke v diplomskem projektu z naslovom ‘Kako nahraniti 9 milijard ljudi?’, o tem je pisala Jasmina Avbar v diplomskem delu ‘Prehranska varnost‘, o tem piše Robert Toni v prihajajoči zaključni seminarski nalogi ‘Vpliv spremembe prehranskih navad na zmožnost samooskrbe Slovenije’.
Vir: novaprehranskapolitika.idealist.si/daljsa-strokovna-utemeljitev/
Vir: www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/du1_jeke_jerica.pdf
Vir: dk.fdv.uni-lj.si/dela/avbar-jasmina.PDF
Vir: geo.ff.uni-lj.si/vodicZaStudente/vodic_za_studente/zakljucna_dela_citi…
Ignoriranje tega novega predloga vladi bi pomenilo ignoriranje znanosti in izogibanje priznanju, da imamo v Sloveniji težave s samooskrbo predvsem zaradi dopuščanja, da se orno zemljo (v Sloveniji ali v državah, od koder uvažamo krmo) uporablja za zgrešene namene.
PREPOVEJMO KRMLJENJE TOPLOKRVNIH REJNIH ŽIVALI S POLJŠČINAMI.
Matevž Jeran, magister inženir prehrane
matevz.jeran@hotmail.com