Domov Članki PRIMER DOBRE PRAKSE: Skrb za muce in pse v Antalyi (Turčija)

PRIMER DOBRE PRAKSE: Skrb za muce in pse v Antalyi (Turčija)

»Skrb za živali ohranja v človeku zdrav duh, saj čuti odgovornost do živega bitja.«

Pred natanko osmimi leti sem prvič prišla v Antalyo. Pred nekaj leti pa me je življenjska pot spet pripeljala v ta kraj, kjer sedaj tudi živim in delam. Moje poslanstvo in delo je predano predvsem otrokom, prosti čas pa izkoristim za raziskovanje, iskanje in opazovanje vsega dobrega. Tokrat bom pisala o humanem delu ljudi, ki skrbijo za brezdomne muce in pse v mestu, kjer živim.

Turško mesto Antalya je mesto sonca, morja in zgodovine, z več kot dvema milijonoma prebivalcev. Je osmo največje mesto v Turčiji in največje turistično središče ob Sredozemski obali. Mesto ima bogato zgodovino. Najstarejši del se imenuje »Kaleiči« (pristanišče) in je še vedno obdan z obzidjem. V njem so zgodovinske zgradbe, antični spomeniki, mošeje, muzej sredozemskih civilizacij, Atatuerkov muzej, muzej igračk in etnografski muzej, raziskovalno središče mediteranskih kultur, pristanišče iz rimskega obdobja in zgradbe, zidane v turškem slogu. Za kulturno dogajanje v mestu je poskrbljeno vsak dan, festivali pa se vrstijo po tekočem traku. To je pravzaprav le majhen delček opisa velikega mesta, ki pa ne skrbi le za dobro počutje tukaj živečih ljudi in obiskovalcev ter turistov, ampak tudi za brezdomne muce in pse.

Vrstne hiške za muce sredi mesta Antalya.

V klubu Pamfilya v hotelu Robinson, ki je eno uro oddaljen od mesta Antalya, sem tokrat od aprila letos. V Turčiji so štirje Robinson klubi in v vsakem imajo že vrsto let projekt, ki se imenuje Mačji projekt. Skrb za muce, ki so v tem kompleksu, je humana. Muce so pod nadzorom veterinarjev, mi, ki tukaj živimo in delamo, pa srbimo zanje tako, da jim omogočimo brezskrbno življenje. Čistimo mačje hiške, dostavljamo jim hrano, skrbimo za mladičke, če se slučajno skotijo, in jih zavarujemo pred zunanjimi radovedneži.

Skrb za muce in pse pa ni omejena samo na hotele Robinson, ampak se izvaja povsod v Antalyi. Čeprav je mesto turistično, je na vsakih nekaj metrov prostor za bivanje muc in psov, kjer jim ljudje dostavljajo vodo in hrano. Veliko je tudi veterinarskih postaj in vsaka od njih ima prav tako prostor za muce in pse, ki so brez doma. Ena od mačjih hiš, ki sem jo obiskala, se imenuje Mačje upanje Antalya. Mačja hiša »Upanje« ima tri mačje hiše, urejene kot bolniška soba in karantena. Seveda je vse to povezano z denarjem, zato se vedno znova iščejo sponzorji, saj je skrb za muce povezana z rednimi pregledi, kastracijo in ljubečim odnosom v vseh pogledih. Ker je v Antalyi veliko potepuških muc in psov, je delo te organizacije in vseh tamkajšnjih ljubiteljev živali hvalnica za vsako dano pomoč.

Blizu Antalye obstaja pravi pasji raj, ki je obdan z gozdom in oljčnimi nasadi. Tam je postavljen tudi ograjen prostor z vremensko odpornimi kabinami, tako da je nadzor psov zavarovan zlasti ponoči. Vendar ne oskrbujejo samo živali doma in na vrtu, temveč tudi veliko število uličnih živali v neposredni bližini. V gozdu in oljčnih nasadih se počutijo varno, zato jih tam hranijo vsak dan. Živali cepijo, kastrirajo, označijo in po potrebi oskrbijo z medicino.

Na vsakem vogalu, v razdalji kilometer, so med stanovanjskimi hišami veterinarske postaje. Vse so zelo lepo urejene.
Ena izmed veterinarskih postaj v Antalyi. Vsak mesec veterinarji pregledajo, cepijo, zdravijo brezdomne muce in pse.

Navdušena nad številnimi organizacijami za pomoč brezdomnim mucam in psom v Antalyi lahko trdim, da doslej še nisem videla toliko hišk s hrano za muce in pse kot tukaj, kjer živim že nekaj let. Lahko bi napisala še veliko več, vendar slike povedo več kakor tisoč besed.

Sončen pozdrav iz Antalye vsem, ki to berete.

Sonja Mojzer

Prilagam sliko iz kluba Pamfilya.

V hotelu Robinson Pamfilya Side – Manavgat skrbimo za 70 muc (Sonja Mojzer).

Revija Osvoboditev živali št. 38, str. 39-40.

Zadnji prispevki

Peter Maričić: “TUDI PROSTOŽIVEČE ŽIVALI JE POTREBNO OSKRBETI.”

Svoje življenje je pomoči živalim posvetil tudi 39-letni veterinar Peter Maričić iz Kopra, ki se na Veterinarski ambulanti Koper ukvarja z nekonvencionalnimi...

Biolog mag. Matjaž Jež: »NEKEGA DNE SE BO URAVNOTEŽENJE VSEKAKOR ZGODILO.«

Mag. Matjaž Jež, biolog, nekoč direktor mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave, zdaj že upokojen, naravovarstvenik in ustanovitelj Društva narava Pohorja,...

LJUDJE, KI DAJEJO GLAS ŽIVALIM: Kristina Franza

Veličina naroda se kaže v tem, kako ravna z živalmi. (Mahatma Gandhi) V individualistično naravnani industrijski družbi je težko najti sočutje...

SOBIVANJE DOMAČINOV NA KOČEVSKEM Z MEDVEDI: Jasmina Turkovič, Kočevje

Medveda se v javnosti nenehno prikazuje na način, ki v ljudeh vzbuja napačne predstave o njem. Nevednost in neznanje sejeta med ljudi...

Ali potrošniška družba lahko postane odgovorna do živali, lastnega zdravja in okolja?

Spremembe v družbi so nujne, a jih zavira veliko dejavnikov O aktualnih družbenih vprašanjih v zvezi z izkoriščanjem živali smo se pogovarjali z...

Generalni direktor Impossible Foods udaril po »najbolj uničujoči tehnologiji na svetu do sedaj«

Generalni direktor podjetja Impossible Foods (Nemogoča hrana) Pat Brown je prinesel vročo novost na CES 2020 v Las Vegasu, največji ameriški sejem...