Domov Aktualne novice Pripombe k Zakonu o podnebni politiki

Pripombe k Zakonu o podnebni politiki

Oddali smo pripombe k Zakonu o podnebni politiki, ki je bil v javni obravnavi do 12. oktobra 2019.

Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana

Zadeva: Pripombe k Zakonu o podnebni politiki

Spoštovani,

V zvezi s predlogom Zakona o podnebni politiki, ki je v javni razpravi, podajamo pripombe in predloge, kot sledijo v nadaljevanju.

 

V oceni stanja in razlogih za sprejem predloga zakona je navedeno, da so svetovni in evropski trendi podnebne krize v zadnjih 30 do 40 letih tako negativni, da so potrebni odločni in hitri ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter drugi vzporedni in nujno potrebni okoljski in razvojni ukrepi.

Kljub pereči problematiki, ki vpliva na zmožnosti in kvaliteto našega življenja in predvsem življenja naših potomcev, pa se predlagan zakon v celoti izogne temi živinoreje, panoge, ki nosi največjo mero odgovornosti za doseganje mej zmogljivosti našega planeta. Omejitve živinoreje v boju proti podnebnim spremembam so nujne za doseganje postavljenih ciljev Pariškega sporazuma. Izogibanje tematiki, ki je eden glavnih povzročiteljev okoljskih problemov vzame vso strokovnost in resnost državnim gradivom, ki naj bi služila ohranitvi našega planeta in se bojevala proti poslabšanju (že sedaj) slabega stanja, v katerem je. Čeprav gre za okvirni pravni akt, na podlagi katerega bodo sprejeti konkretni ukrepi po sektorjih, pa ravno izogibanje tematiki okoljskih vplivov živinoreje pri dejavnostih na področjih boja proti podnebnim spremembam terja, da se usmeritev na to področje zapiše že v temeljni akt – predlagan zakon (opomba 1). Kot je v 11. členu opredeljeno trgovanje z emisijskimi kuponi, bi lahko dodaten člen poudaril, da na področju ne-ETS sektorjev morajo biti ukrepi, sprejeti na ravni vseh dejavnosti, še posebej na področju živinoreje zaradi obsežnosti negativnih vplivov na okolje, ki niso (bili) mitigirani. Zato se pripombe, ki sledijo v nadaljevanju, osredotočajo na pomembnost obravnavanja tudi tematike živinoreje v sklopu boja proti podnebnim spremembam, na kar opozarjajo mednarodne organizacije in strokovnjaki že vrsto let.

Da bi izvajanje zakona lahko doseglo cilj izboljšanja podnebne varnosti, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, biotske raznovrstnosti in varovanja območij ne more zamižati pred enim od glavnih krivcev okoljskih sprememb in degradacije. Svetovna proizvodnja mesa se je v obdobju od leta 1980 do leta 2004 skoraj podvojila, naraščajoči trend pa se nadaljuje in napovedi kažejo, da se bo v obdobju od 2000 do 2050 ponovno podvojila (op. 2). Pri tem znanstveniki ocenjujejo, da živinoreja (že sedaj) pomembno prispeva k preseganju že preseženih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

V sodobnem svetu je nujno vključevanje okoljskega vidika tudi v prehranske smernice, saj lahko kakovostno življenje zase, za svoje otroke in njihove potomce zagotovimo le, če se trajnostno prehranjujemo glede na vse razpoložljive dokaze, kakšno obremenitev okolju predstavlja pridelava hrane živalskega izvora (op. 3). Trajnostno naravnani prehranski krožniki in piramide bi morali biti pomembni tudi za našo državo in otroke ter na splošno za prehransko politiko (op. 4).  Prehranski okoljski odtis pa je odvisen predvsem od vnosa živil živalskega izvora (op. 5). Zelenjava, sadje in žita konsistentno zavzemajo pomemben delež najsodobnejših prehranskih krožnikov in piramid, medtem ko so stročnice (fižol, grah, leča, soja, bob, čičerika ter arašidi iz čim bližjih držav), oreščki, semena in izdelki bolj trajnostni viri beljakovin in maščob kot živila živalskega izvora in rafinirana / hladnostiskana olja. V Evropi se je uveljavil splošen konsenz, da bo pri prehajanju na bolj trajnostno prehrano zmanjšanje vnosa mesa imelo ključni pomen. Čas je da tudi Slovenija in slovenski strokovnjaki prisluhnejo.

Prehranski okoljski odtis je tako odvisen predvsem od vnosa živil živalskega izvora. Znanstveniki ocenjujejo, da bi v Evropski uniji zmanjšanje vnosa in pridelave živil živalskega izvora za 50 % in nadomestitev z živili rastlinskega izvora prineslo 40 % zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje, 25-40 % zmanjšanje s kmetijstvom povezanih izpustov toplogrednih plinov in 23 % zmanjšanje potrebe po obdelovalnih kmetijskih površinah na prebivalca. Zmanjšali bi se porabi goriva in vode, zmanjšalo bi se izsekavanje gozdov, kmetijske površine bi na ta način uporabljali veliko bolj racionalno, nahranili bi lahko več ljudi, zmanjšali pa bi se tudi verjetnosti za zakisanje tal in za evtrofikacijo voda (op. 6).

Že okoljevarstveni program Združenih narodov je označil goveje meso kot okolju škodljivo, postopek pridobivanja mesa pa kot prekomerno energetsko potraten, saj se v povprečju se za vsak goveji hamburger v ozračje sprostijo 3 kg emisij toplogrednih plinov. Ljudje, ki jedo meso, zlasti goveje meso, imajo posredno zelo uničujoč vpliv na okolje (op. 7). Raziskave so pokazale, da bi samo s prenehanjem uživanja govejega mesa bolj pripomogli k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, kot če bi vsi ljudje prenehali uporabljati osebne avtomobile (op. 8). Raziskave, ki so primerjale okoljske učinke pridelave hrane pri različnih prehranskih režimih, so ugotovile, da bi se veganska prehrana izkazala za najučinkovitejši prehranski režim pri zmanjševanju prehranskega ogljičnega odtisa in pri zmanjševanju potrebne kmetijske površine na osebo (op. 9, 10 in 11).

Po mnenju poročila »Livestock and Climate Change« bi bilo reševanje podnebnih sprememb bolj učinkovito, če bi namesto prizadevanja k prehodu na koriščenje obnovljivih virov energije več pozornosti namestili zamenjavi živalskih proizvodov s proizvodi neživalskega izvora, saj glede na podatke, kljub velikim vsotam denarja, ki so bile vložene za spodbujanje prehoda na obnovljive vire energije, je bilo zgrajenih več infrastruktur za koriščenje nuklearne energije in fosilnih goriv kot obnovljivih virov energije. Avtorja tako izpostavljata, da je najhitrejša, najučinkovitejša in najenostavnejša pot do zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov prenehanje uživanja živalskih izdelkov. Prehod na hrano, ki temelji na živilih rastlinskega izvora, ne bi le upočasnil podnebnih sprememb, ampak bi blagodejno vplival tudi na reševanje svetovne krize pomanjkanja hrane in vode; reševanje zdravstvene problematike, saj nadomestki mesa in mlečnih izdelkov vsebujejo veliko polnovrednih snovi in povzročajo manj zdravstvenih težav; proizvodnja teh izdelkov bi lahko ponudila več kvalificiranih delovnih mest, s tem pa bi se lahko preprečilo škodljive delovne prakse v živinorejskem sektorju (op.12).

Združeni narodi (op. 13) so že leta 2010 opozarjali, da bomo lahko »rešili svet« pred najhujšimi učinki klimatskih sprememb, lakoto in pomanjkanjem goriv le če zmanjšamo porabo živil živalskega izvora na globalni ravni. Profesor Edgar Hertwich, glavni avtor poročila, je poudaril, da izdelki živalskega izvora povzročijo več škode kot proizvodnja gradbenih materialov (pesek, cement), plastike ali kovine; pridelava biomase in krme za živino povzroči enako škode kot izgorevanje fosilnih goriv. V poročilu so zapisali, da bodo negativni vplivi kmetijstva na okolje strmo naraščali, zaradi večanja števila prebivalstva in posledično porabe izdelkov živalskega izvora. Za razliko od fosilnih goriv bo težko iskati alternative, saj ljudje rabimo hrano za preživetje. Zmanjšanje občutnih negativnih vplivov je tako mogoče samo z globalno, znatno spremembo v prehrani, stran od živalskih izdelkov.

Pri tem znanstveniki ocenjujejo, da živinoreja pomembno prispeva k preseganju že preseženih varnih mej zmogljivosti našega planeta na naslednjih področjih:

1) raba tal,

2) upad biotske raznovrstnosti in porušeno stanje ekosistemov,

3) porušena dušikov in fosforjev krog,

4) podnebne spremembe.

Živinoreja pomembno vpliva tudi na varno mejo zmogljivosti našega planeta, ki se nanaša na porabo vode, na mejo zmogljivosti našega planeta, ki se nanaša na kemično in drugo onesnaževanje in na varno mejo zmogljivosti našega planeta, ki se nanaša na zakisovanje oceanov (op. 14).

Pri upadu biotske raznovrstnosti in porušenem stanju je za približno 80 % odgovorno kmetijstvo (op. 15).

Na globalnem nivoju je za približno 80 % deforestacije odgovorno kmetijstvo. Najbolj problematično je krčenje deževnih gozdov, ki zavzamejo le 8 % kopenske površine, vendar predstavljajo najstarejše kopenske ekosisteme, ki nudijo življenjski prostor več kot 30 milijonom različnim rastlinskim in živalskim vrstam, kar predstavlja ½ vseh prostoživečih živalskih vrst in vsaj 2/3 rastlinskih vrst. Ob teh dejstvih, so deževni gozdovi eno najhitreje izginjajočih ekosistemov našega časa (vsako sekundo izgine okoli 4.000 m2 deževnega gozda in izumre okoli 100 rastlinskih in živalskih vrst). Za krčenje deževnega gozdu (na svetovni ravni) je v 70-80 % odgovorna sečnja gozdnih zaradi pridobivanja pašnih površin (pašna živinoreja) in površin za pridelovanje živalske krme (v Amazonskem deževnem gozdu do 90 %). (op.16)

Kmetijstvo nosi približno 85 % odgovornosti za porušen dušikov krog, vsaj 90 % odgovornosti za porušen fosforjev krog, približno 78 % odgovornosti za evtrofikacijo voda (op. 17), približno 84 % odgovornosti za porabo vode, približno 25 % odgovornosti za podnebne spremembe in približno 25 % odgovornosti za zakisovanje oceanov (op. 18).

Slika 1: Meje zmogljivosti planeta

Svetovna živinoreja povzroča 14,5 % vseh globalnih antropogenih emisij toplogrednih plinov (80 % vseh emisij kmetijstva, op. 19, kar je primerljivo z deležem toplogrednih plinov, ki jih povzroča tudi celoten globalni sektor transporta (op, 20, 21). Tako imenovano globalno segrevanje je posledica prevelike količine toplogrednih plinov v ozračju, saj se zaradi slednjih večji del toplote odbije od pasu toplogrednih plinov nazaj proti zemeljskem površju in to povzroča povečanje povprečne temperature (op. 22). Tudi najbolj optimistične raziskave ugotavljajo, da bo povišanje povprečne temperature v tem stoletju najizrazitejše v zadnjih 10 tisoč letih, kar bo imelo znaten vpliv na okolje. Največ toplogrednih plinov v živinorejski panogi proizvaja govedoreja (35,3 %), vzreja krav molznic (30,1 %), prašičjereja (9,5%), reja bivolov in piščancev (vsak 8,7 %), reja majhnih prežvekovalcev (6,7 %) in reja ostale perutnine (1%). (op. 23)

Ko pride do vodnih teles, je največji odjemalec sladkovodnih virov ravno kmetijstvo, ki je leta 2000 predstavljalo 70 % celotne porabe sladke vode in bilo odgovorno za 93 % izčrpane vode (op. 24). Poraba vode v živinoreji se deli na neposredno porabo vode (voda namenjena za pitje in oskrbovanje živine, cca. 2 %); preko pridelave “končnega izdelka”, ki zajema dejavnosti zakola, odstranjevanja kože, dlak, perja, drobovja, kosti, razkosanja, pranja trupel, hlajenja, pakiranja (cca. 44 do 60 %; največ vode porabljeno za pranje trupel in čiščenje klavnice po zakolu ter odstranjevanje drobovja in kosti) ter preko pridelava krme, tj. ječmena, koruze, pešnice, soje itd. (cca. 45 %). (op. 25) Prekomerna poraba vode vpliva na oskrbo s hrano in zmanjšanje biološke raznovrstnosti v vodnih kot kopenskih ekosistemih; onesnaženje vode pa pripomore k širjenju resnih bolezni in zmanjševanju kakovosti vode. Razkorak med povpraševanjem in oskrbo z vodo se širi in napovedi kažejo, da se bo povpraševanje po vodi do leta 2030 povišalo za 40%. Ker pridelava hrane živalskega izvora zahteva občutno večjo porabo vode kot pridelava hrane rastlinskega izvora (op. 26) je živinorejska panoga največja odjemalka tekoče sladke vode na svetu, s čimer tudi veliko doprinese k onesnaževanju sladkovodnih virov (op. 27).

Živinoreja zavzema 83 % kmetijskih površin (op. 28) in je odgovorna za več kot polovico s kmetijstvom povezane evtrofikacije voda (op. 29).

V Evropski uniji živinoreja zavzema 65 % kmetijskih površin, nosi 78 % odgovornosti za nezaželen vpliv evropskega kmetijstva na izgubo kopenske biotske raznovrstnosti, 81 % odgovornosti za nezaželen vpliv evropskega kmetijstva na podnebne spremembe, 73 % odgovornosti za nezaželen vpliv evropskega kmetijstva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga ter 55 % odgovornosti za nezaželen vpliv evropskega kmetijstva na porabo vode. V Evropski uniji je kmetijstvo trenutno med glavnimi onesnaževalci vode in zraka z dušikovimi spojinami zaradi prekomernega gnojenja, viškov hlevskega gnoja, neučinkovite rabe kmetijskih površin (»food-competing feedstuffs« v prehrani rejnih živali). (op. 30)

Živinoreja (vključno z ribogojnicami) na globalnem nivoju k prehrani ljudi ”doprinese” 18 % kalorij in 37 % beljakovin (op. 31), njen okoljski odtis pa je disproporcionalno večji, kot je razvidno (op. 32).

Pri današnjih razsežnostih posegov v okolje in posledic, ki jih puščamo, moramo razumeti definicijo trajnosti razširjeno (raje kot partikularno in antropocentrično), z vključitvijo medvrstne etike in prehranskega ogljičnega odtisa. Prehrana brez živil živalskega izvora bi potrebo po kmetijskih površinah zmanjšala za 76 %, potreba po orni zemlji bi se zmanjšala za 19 %, prehranski ogljični odtis bi se razpolovil, razpolovil bi se vpliv kmetijstva na evtrofikacijo voda in poraba vode v kmetijstvu pa bi se zmanjšala za 19 % (op. 33).

EUPHA (European Public Health Administration) prav tako izpostavlja vedno bolj pereč učinek pridelave živalskih izdelkov na okolje. V svojem priporočilu navaja: »Evropska unija mora zagotoviti, da je Skupna kmetijska politika (Common Agricultural Policy – CAP) popolnoma prenovljena in vpeljana v Strategijo za trajnostno zdravo prehrano in trajnostne prehranske sisteme, tako da se resno obravnava in vključi prehranske zahteve in zahteve trajnostne politike, s preusmeritvijo iz pridelave mesa proti pridelavi zelenjave34

Kmetje, živinorejci, agronomi, sadjarji, lastniki gozdov, gozdarji, dietetiki in prehranski svetovalci imajo pomembno vlogo v okoljski politiki35. Mogoče podcenjujemo moč spremembe prehranskih navad. Z ukinitvijo svetovne živinoreje bi se namreč močno povečal potencial za pogozdovanje neuporabljenih površin, s tem potencial za vezavo ogljika in potencial za doseganje ogljične nevtralnosti v kmetijsko-prehranskem sektorju. Prehod na prehrano, ki temelji na živilih rastlinskega izvora bi koristil zdravju ljudi in podnebnim spremembam, zmanjšali bi se porabi goriva in vode ter zmanjšalo bi se izsekavanje gozdov, kmetijske površine bi na ta način uporabljali veliko bolj racionalno, nahranili bi lahko več ljudi z prerazporeditvijo živil, ki se uporabljajo za krmo, zmanjšali pa bi se tudi verjetnosti za zakisanje tal in za evtrofikacijo voda.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj 36, financirana s strani Ministrstva za okolje in prostor, je oktobra 2018 izdala »Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb«, v katerem izpostavljajo (z upoštevanjem vrednosti izpustov toplogrednih plinov za Slovenijo), da posameznik lahko z uživanjem hrane rastlinskega izvora prihrani 0,82 ton letnih izpustov toplogrednih plinov. Izpostavila je, da v Sloveniji povzročimo letno 9 ton ekvivalenta CO2 izpustov toplogrednih plinov na osebo, medtem ko bi rabili za omejevanje nevarnih posledic podnebnih sprememb izpuste zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo. S to analizo se prehranjevanje, ki temelji na hrani rastlinskega izvora, postavlja na tretje mesto po učinkovitosti naših dejanj pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in je uvrščeno v eno izmed dejanj, ki pomenijo velike prihranke. Predstavlja dejanja v naši sferi kontrole s katerimi lahko naredimo velik vpliv na okolje, takoj za opustitvijo čezoceanskih poletov in življenjem brez avtomobila.

Kot je navedeno v predlogu zakona, gre za okvirni predpis, ki predstavlja temeljni okvir, na podlagi katerega naj bi se problematike dodatno sistemsko, na državni ravni, urejala. Zakon o varstvu okolja v 128. členu določa, da se v okviru državnega proračuna kot proračunski sklad ustanovi Sklad za podnebne spremembe zaradi sofinanciranja ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Sklad za podnebne spremembe je sklad, ki je namenjen omejevanju ter saniranju škode, ki jih povzročajo in prinašajo podnebne spremembe. Pri določanju upravičenih namenov porabe sredstev sklada za podnebne spremembe je to izvedeno predvsem na podlagi Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 z ozirom na leto 2030 (OP TGP 2020). Omenjeni operativni program se osredotoča na področja oziroma sektorje, ki imajo največje deleže v emisijah toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, to so emisije iz rabe goriv za ogrevanje stavb, emisije iz prometa, kmetijstva in ravnanja z odpadki. Čeprav je potrebno osredotočanje na sektorje, ki imajo največje deleže v emisijah toplogrednih plinov, kar vključuje tudi sektor kmetijstva, kljub informacijam o razsežnosti vpliva kmetijstva na podnebne spremembe v letu 2018 predpis, ki je razporejal sredstva Sklada za podnebne spremembe, ni posegal v to dejavnost. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je na predlagan predpis v postopku javne obravnave podalo pripombe, vendar te niso bile upoštevane.

V sklopu boja proti podnebnim spremembam in zagotavljanja podnebne varnosti prebivalcev je tako nujno, da se začne omejevati tudi sektor živinoreje, ki kljub vsej državni podpori (subvencije) in interesom, da se na njega ne posega (lobiranje), ne more ostati neopažen pri razsežnosti negativnih vplivov, ki ga ima na naš planet.

Eden izmed predlaganih ukrepov boja proti podnebnim spremembam v Nemčiji, ki bi vplival na konzumpcijo mesa in posledično okoljske implikacije živinoreje, je tudi davek na meso. Ideja je v dvigu davka na dodano vrednost oz. odpravi znižane stopnje DDV za mesne izdelke. Predlog, podprt s strani snovalcev zakonodaje in pravnikov, iz različnih političnih spektrov bi zmanjšal uživanje mesa, pripomogel k dobrobiti živali in okoljskim problemom; tako zbran denar pa bi bil lahko nato re-investiran v te namene. Mesni davek dobiva podporo tudi na Danskem in Švedskem, saj ljudje podpirajo idejo manjšanja ugodnosti živinorejskem sektorju (tj. odprava znižane davčne stopnje), ki temelji na izkoriščanju živih bitij ter ta denar raje namenijo za dobrobit živali ali reševanje okoljske krize.

Poleg tega, da živinoreja, še posebej industrijska živinoreja, povzroča nepotrebno trpljenje živim bitjem z namenom zagotavljanja dobička, predstavlja ta eno izmed najbolj okolju škodljivih aktivnostih, kot je razloženo v pripombah. Kot je poudarjeno v poročilu Združenih narodov Climate Change and Land, z dne 7. 8. 2019, boj proti podnebnim spremembam zahteva prilagajanje vseh nas v načinu uporabe zemlje in pridobivanja hrane in premik k prehranski shemi, ki temelji na rastlinskih virih, ima merljive pozitivne učinke.

Zaradi nespoštovanja pravice sodelovanja civilne javnosti v postopkih sprejemanj predpisov s strani MOP v preteklosti opozarjamo, da pravici stranke, da sodeluje v postopku sprejemanja pravnega predpisa, ustreza na drugi strani dolžnost organa, ki sprejema predpis, da se s pripombami in predlogi seznani, da jih vsebinsko obravnava ter da se do njih opredeli. To načelo, za katerega je ustavno sodišče že pojasnilo, da predstavlja vsebino 22. člena URS, mora veljati tudi v postopku sprejemanja predpisov, saj brez tega pravice do sodelovanja ni mogoče uresničevati.

V skladu z navedenimi pomanjkljivostim vas pozivamo, da pripombe preučite ter jih vključite v postopek sprejemanja predpisa ter na njih utemeljeno odgovorite.

V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljamo.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi – del 26, 3232 Ponikva

E-mail: info@osvoboditevzivali.si

OPOMBE:

1 Kot je v 11. členu opredeljeno trgovanje z emisijskimi kuponi, bi lahko dodaten člen poudaril, da na področju sektorjev ne-ETS morajo biti ukrepi sprejeti na ravni vseh dejavnosti, še posebej na področju živinoreje zaradi obsežnosti negativnih vplivov na okolje, ki niso mitigirani.

2 Hoekstra A. Y., Mekonnen M. M. 2012. The water footprint of humanity. Proceedings of the National Academy of Sciences, 109, 9: 3232-3237. Podatki Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo kažejo, da se je v obdobju od 1967 do 2007 proizvodnja perutnine povečala za 7,1-krat, prašičjega mesa za 2,9-krat, ovčjega in kozjega za 2-krat in govejega za 1,8-krat. Napovedi kažejo, da se bo poraba mesa od 2010 do 2050 povečala za 1,73-krat. V razvijajočih državah se bo poraba mesa v istem obdobju podvojila, poraba perutnine pa se bo povečala za skoraj trikrat. (Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, 2011).

3 Zgledni primer koraka v pravo smer je bila posodobitev angleškega prehranskega krožnika ‘The Eatwell Plate’ iz leta 2007 v ‘The Eatwell Guide’ leta 2016, saj je to prvi britanski prehranski krožnik, ki vključuje trajnostni vidik.

4 Birt C., Buzeti T., Grosso G., Justesen L., Lachat C., Lafranconi A., Mertanen E., Rangelov N., Sarlio-Lähteenkorva S. 2017. Healthy and sustainable diets for European countries. Utrecht, EUPHA – European Public Health Association: 88 str.; Ripple W. J., Wolf C., Newsome T. M., Galetti M., Alamgir M., Crist E., Mahmoud M. I., Laurance W. F., 15,364 scientist signatories from 184 countries. 2017. World scientists’ warning to humanity: A second notice. BioScience, 67, 12: 1026-1028.

5 Baroni L., Berati M., Candilera M., Tettamanti M. 2014. Total environmental impact of three main dietary patterns in relation to the content of animal and plant food. Foods, 3, 3: 443-460.

6 Westhoek H., Lesschen J. P., Rood T., Wagner S., De Marco A., Murphy-Bokern D., Leip A., van Grinsven H., Sutton M. A.,Oenema O. 2014. Food choices, health and environment: effects of cutting Europe’s meat and dairy intake. Global Environmental Change, 26: 196-205.  

7 Poročilo, Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, 2006 in 2013.

8 P. Bagla, Beef Eating, Red Meat and Climate Change. Niti Central, 2015.

9 Aleksandrowicz L., Green R., Joy E. J. M., Smith P., Haines A. 2016. The impacts of dietary change on greenhouse gas emissions, land use, water use, and health: a systematic review. PLoS ONE, 11, 11: e0165797, doi: 10.1371/journal.pone.0165797: 16 str.

10 M. Jeran in J. Vrhovnik, Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko, odprto pismo za MZ, NIJZ, MKGP in MOP, 11. 7. 2018.

11 Povečanje gozdne vegetacije ima velik potencial za vezavo ogljika (angl. carbon sequestration) in s tem za ublažitev podnebnih sprememb. Prehod na vegansko prehrano ima torej dvojno prednost za ublažitev/odpravljanje podnebnih sprememb: od vseh preučevanih prehranskih režimov ima veganska prehrana najnižji ogljični odtis ter največji teoretičen maksimalen potencial za vezavo ogljika. M. Jeran in J. Vrhovnik, Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko, odprto pismo za MZ, NIJZ, MKGP in MOP, 11. 7. 2018.

12 R. Goodland, J. Anhang, Livestock and Climate Change, 2009, World Watch Maaizne 22(6), str. 15-16.

13 UNEP (2010) Assessing the Environmental Impacts of Consumption and Production: Priority Products and Materials, A Report of the Working Group on the Environmental Impacts of Products and Materials to the International Panel for Sustainable Resource Management.  

14 Campbell, B. M., D. J. Beare, E. M. Bennett, J. M. Hall-Spencer, J. S. I. Ingram, F. Jaramillo, R. Ortiz, N. Ramankutty, J. A. Sayer, and D. Shindell. 2017. “The status of the nine planetary boundaries (PBs; green, yellow, red) overlaid with our estimate of agriculture’s role in that status.”; Meier T. 2017. Planetary Boundaries of Agriculture and Nutrition – an Anthropocene Approach. V: Science meets Comics – Proceedings of the Symposium on Communicating and Designing the Future of Food in the Anthropocene.; Tirado, R., Thompson, K.F., Miller, K.A., Johnston, P. 2018. Less is more: Reducing meat and dairy for a healthier life and planet. Greenpeace Research Laboratories Technical Report (Review) 03-2018. ISBN: 978-1-9999978-1-6. 86 pp; Greenpeace International. 2018. Report: Less Is More – reducing meat and dairy for a healthier life and planet. The Greenpeace vision of the meat and dairy system towards 2050. Amsterdam, Greenpeace International: 23 str.

15 Campbell, B. M., D. J. Beare, E. M. Bennett, J. M. Hall-Spencer, J. S. I. Ingram, F. Jaramillo, R. Ortiz, N. Ramankutty, J. A. Sayer, and D. Shindell. 2017. “The status of the nine planetary boundaries (PBs; green, yellow, red) overlaid with our estimate of agriculture’s role in that status.” Ljudje povzročamo največje izumiranje vrst v zadnjih 65. milijonih let, od izumrtja dinozavrov. Na Zemlji kar 170.000 vrstam grozi izumrtje: od tega je 21 odstotkov sesalcev, 12 odstotkov ptic, 31 odstotkov dvoživk in 37 odstotkov rib. Podatki IUCN za leto 2009.

16 Poročila Rainforest Concern (2015) in Rainforest Action Network (2015).  

17 Prenasičenost s hranili, ki najprej vodi v hitro rast alg in vodnih rastlin, nato pa sledi hipoksija, zaradi katere potok, reka, jezero ali obala ostane brez življenja.

18 Campbell, B. M., D. J. Beare, E. M. Bennett, J. M. Hall-Spencer, J. S. I. Ingram, F. Jaramillo, R. Ortiz, N. Ramankutty, J. A. Sayer, and D. Shindell. 2017. “The status of the nine planetary boundaries (PBs; green, yellow, red) overlaid with our estimate of agriculture’s role in that status.”; Poore J., Nemecek T. 2018. Reducing food’s environmental impacts through producers and consumers. Science 01 Jun 2018: Vol.360, Issue 6392, pp. 987-992, DOI: 10.1126/science.aaq0216.

19 Gerber, P.J., Steinfeld, H., Henderson, B., Mottet, A., Opio, C., Dijkman, J., Falcucci, A. & Tempio, G. 2013. Tackling climate change through livestock – A global assessment of emissions and mitigation opportunities. Rome, Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO): 139 str. Poročilo, Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, 2006, str. 112.  

20 EPA. 2017. Global Greenhouse Gas Emissions Data. Washington, D.C., EPA – United States Environmental Protection Agency.

21 Leta 2009 sta Robert Goodland (prvi dobitnik prestižne negrade Coolidge Memoriam Medal za izjemne dosežke na okoljevarstvenem področju) in Jeff Anhag (okoljski strokovnjak pri Svetovni banki) izdala poročilo o antropogenih toplogrednih plinih in ugotovila, da je živinorejska panoga odgovorna za 51% vseh izpustov toplogrednih plinov, kar znaša kar 32.564 milijonov ton izpustov. Za primerjavo, to je 4-krat več od izpustov svetovnega prometa, ki predstavlja 13 % vseh izpustov toplogrednih plinov. Avtorja opozarjata, da pri zbiranju podatkov pri različnih raziskavah prihaja do odstopanj, predvsem zaradi nepravilnih izračunov izpustov toplogrednih plinov, kjer so nekateri podatki pogosto spregledani, drugi pa uvrščeni v napačne kategorije . Poročili OZN za prehrano in kmetijstvo iz l.2006 in l.2011 nista upoštevali dejstva, da ima metan skozi svoj življenjski cikel tudi do 72-krat slabši vpliv na globalno segrevanje kot ogljikov dioksid. Podatki glede števila rejnih živali so bili zastareli in netočni, saj sta Goodland in Anhang v poročilo vključila 50 milijard živali, medtem ko sta poročili OZN zajeli le 21,7 milijard rejnih živali. Odstopanja so se pojavila tudi zaradi prenizkih izračunov izpustov toplogrednih plinov pri prometu, shranjevanju in kuhanju živalskih proizvodov in ravnanju z odpadki. R. Goodland, J. Anhang, Livestock and Climate Change, 2009, World Watch Maaizne 22(6).

22 M. Lallanila, What is the Greenhouse Effect?, Live Science, 2015.

23 U.S. Environmental Protection Agency: v veliki meri tudi ker je vpliv metana na ozračje 20-krat večji kot vpliv ogljikovega dioksida. P.J. Gerber, H. Steinfeld, B. Henderson in ostali, Tackling climate change through livestock – A global assesment of emissions and mitigation opportunities, 2013.

24 Poročilo, Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, 2006, str. 126.

25 Vsako leto se na svetu pridela toliko hrane, da bi lahko nahranili 12-15 milijonov ljudi, vendar se od 7 milijard, ki živijo na svetu vsaj 1 milijarda dnevno sooča z lakoto, saj približno ½ letnega pridelka stročnic in žit namenimo krmi živine z namenom pridobivanja mesa in drugih živalskih proizvodov.

26 Za 1 kg mesa se porabi do 46.000 litrov vode.

27 Piementel D., Berger, B., Filiberto, D. in drugi, Water Resources: Agricultural and Environmetal Issues, 2015, BioScience, 54 (10 ). Teo Golja, Vplivi živinoreje na okolje: varnostni izziv 21. stoletja; diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2015.

28 Živinorejska panoga je največja antorpogena uporabnica zemeljskih površin in zavzema 30-45% vsega kopnega. Herrero, M.; Gerber, P.; Vellinga, T.; Garnett, T.; Leip, A.; Opio, C.; Westhoek, H.J.; Thornton, P.K.; Olesen, J.; Hutchings, N.; Montgomery, H.; Soussana, J.F.; Steinfeld, H.; McAllister, T.A. 2011. Livestock and greenhouse gas emissions: The importance of getting the numbers right. Animal Feed Science and Technology (2011) 166-167: 779-782. [Special Issue: Greenhouse Gases in Animal Agriculture – Finding a Balance between Food and Emissions] [DOI: 10.1016/j.anifeedsci.2011.04.083].

29 Kmetijstvo je na globalnem nivoju odgovorno za 92 % vodnega odtisa. Hoekstra A. Y., Mekonnen M. M. 2012. The water footprint of humanity. Proceedings of the National Academy of Sciences, 109, 9: 3232-3237. Za visok vodni odtis (celokupni vodni odtis in ne le s kmetijstvom povezan vodni odtis) Evropejcev so odgovorna predvsem živila živalskega izvora, zato je zmanjšanje vnosa mesa najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje evropskega vodnega odtisa. Vanham D., del Pozo S., Pekcan A. G., Keinan-Boker L., Trichopoulou A., Gawlik B. M. 2016. Water consumption related to different diets in Mediterranean cities. Science of The Total Environment, 573: 96-105.

30 Leip A., Billen G., Garnier J., Grizzetti B., Lassaletta L., Reis S., Simpson D., Sutton M. A., de Vries W., Weiss F., Westhoek H. 2015. Impacts of European livestock production: nitrogen, sulphur, phosphorus and greenhouse gas emissions, land-use, water eutrophication and biodiversity. Environmental Research Letters, 10, 11: 115004, doi: 10.1088/1748-9326/10/11/115004: 13 str.

31 Zaradi uporabe poljščin v prehrani rejnih živali v resnici današnja živinoreja k prehrani ljudi ne doprinese nič kalorij in beljakovin.

32 Iz različnih študij je razvidno, da ima od vseh preučevanih živil največji ogljični odtis (na kilogram živila) meso prežvekovalcev, v nedoločenem vrstnem redu pa mu sledijo naslednja živila z visokim ogljičnim odtisom: predelano/delikatesno meso, sir, svinjsko meso, perutninsko meso, mešani obroki (vsebujejo živila rastlinskega in živalskega izvora), maslo/smetana, ribe/mehkužci, jajca in sladice Hamerschlag K. 2011. Meat eater’s guide to climate change + health: report 2011. Washington, DC, EWG – Environmental Working Group:25 str.; Bertoluci G., Masset G., Gomy C., Mottet J., Darmon N. 2016. How to build a standardized country-specific environmental food database for nutritional epidemiology studies. PLoS ONE, 11, 4: e0150617, doi: 10.1371/journal.pone.0150617: 14 str.; van Dooren C., Douma A., Aiking H., Vellinga P. 2017. Proposing a novel index reflecting both climate impact and nutritional impact of food products. Ecological Economics, 131: 389-398.

33 Poore J., Nemecek T. 2018. Reducing food’s environmental impacts through producers and consumers. Science 01 Jun 2018: Vol.360, Issue 6392, pp. 987-992, DOI: 10.1126/science.aaq0216.

34 Healthy and sustainable diets for European countries, EUPHA – European Public Health Association, Birt C., Buzeti T., Grosso G., Justesen L., Lachat C., Lafranconi A., Mertanen E., Rangelov N., Sarlio-Lähteenkorva S., 2017.

35 Abbas F., Hammad H. M., Fahad S., Cerdà A., Rizwan M., Farhad W., Ehsan S., Bakhat, H. F. 2017. Agroforestry: a sustainable environmental practice for carbon sequestration under the climate change scenarios – a review. Environmental Science and Pollution Research, 24, 12: 11177-11191; EC. 2016b. 2050 low-carbon economy (climate action). Brussels, EC – European Commission, The Directorate-General for Climate Action:4 str., EC. 2016c. Forests and agriculture (climate action). Brussels, EC – European Commission, The Directorate-General for Climate Action: 2 str.; Hawkins I. W., Balsam A. L., Goldman R. 2015. A survey of registered dietitians’ concern and actions regarding climate change in the United States. Frontiers in Nutrition, 2: 21, doi: 10.3389/fnut.2015.00021: 8 str.; Kumar P., Murugan P., Murkute A., Singh S. B. 2010. A carbon sequestration strategy involving temperate fruit crops in the trans- Himalayan region. Journal of Horticultural Science and Biotechnology, 85, 5: 405-409.

36 Umanotera. URL: https://www.umanotera.org/  

 

 

Zadnji prispevki

KAKO VEGANSKA JE VAŠA UMETNOST? Pogovor z ustanoviteljico Art Tiffina, dr. Pragyo Agarwal

Prenehali ste jesti vse izdelke živalskega izvora, pijete samo veganom prijazne pijače, iz vaše uporabe ste odstranili volno, svilo, usnje in krzno....

IZJAVA ZA MEDIJE, Stvarnopravni zakonik, “Žival je čuteče živo bitje.”

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva IZJAVA ZA MEDIJE Za takojšnjo objavo 21. 11. 2019 # # # Vlada bo...

TRI ČUDOVITE MAME, KI Z VELIKO MERO LJUBEZNI KRMARIJO PO SVETU MATERINSTVA

Ob vse večjem prehranskem zavedanju je mamic, ki se odločajo za rastlinsko prehrano in jo predstavijo tudi otrokom, vse več. Vendar so...

FOTONATEČAJ: NAŠE ŽIVALI

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice razpisuje natečaj za fotografije živali, tako domačih ljubljenčkov, rejnih in divjih, prostoživečih živali. Za nas...

INTERVJU S PREHRANSKO SVETOVALKO ŠPELO VEHAR

"Tiste stranke, ki so vzele rastlinsko prehrano kot izziv, ki so si res želele drugačnega življenjskega sloga in so bile odprte za...

LJUBLJENČKI: Tako lahko pomagate brezdomnim živalim še danes

Dejstvo je, da si zaradi takšnega ali drugačnega življenjskega sloga, ki vključuje predvsem pomanjkanje časa, na drugi strani pa morda zaradi naše...