Domov Članki PRIPOROČENA TRAJNOSTNA HRANA, Naše preživetje je odvisno od empatije, odgovornosti, samokontrole, ponižnosti...

PRIPOROČENA TRAJNOSTNA HRANA, Naše preživetje je odvisno od empatije, odgovornosti, samokontrole, ponižnosti in usmiljenja.

Besedilo: doc. dr. Vesna Bukovac, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Priporočena trajnostna hrana je polnovredna, sveža, lokalno in miroljubno pridelana hrana rastlinskega izvora. Za krogotok priporočene trajnostne hrane je nujno potrebna dobro delujoča oskrbna veriga s pridelki in živili. Dejstvo je, da je prehranska varnost krhko ravnovesje, ki se sistemsko zagotavlja s preudarnim načrtovanjem pridelave in predelave varne hrane. Trajnostna prehrana je opredeljena kot zdrava in varna, vendar z večjo kompleksnostjo in odvisnostjo od več dejavnikov, vključno z dostopnostjo in razpoložljivostjo, geografskim položajem (lokalna hrana) ter kmetijskimi praksami.

Živila so polnovredna, kadar jim v postopku pridelave in predelave ne odvzamemo prehranske vrednosti. Uživati polnovredno hrano pomeni uživati večinoma presno sadje in zelenjavo, semena, oreške, sušeno sadje ter piti sadne in zelenjavne sokove, ki jih iztisnemo iz svežega, kakovostno pridelanega sadja in zelenjave. Tudi hrana, ki jo pred uživanjem termično obdelamo, naj bo polnovredna (na primer v pari dušena zelenjava, zelenjavne juhe in polnozrnate žitarice).

Ustrezno načrtovana polnovredna veganska in vegetarijanska (z eno besedo veganska) prehrana je zdrava, prehransko ustrezna in pripomore k preprečevanju in zdravljenju mnogih bolezni. Primerna je za posameznike v vseh življenjskih obdobjih, vključno z nosečnostjo in dojenjem, za dojenčke, otroke in mladostnike ter športnike. Le slabo uravnotežena in nekakovostna veganska prehrana bi lahko povzročila prehranski primanjkljaj.

Tveganje za prehranski primanjkljaj vsekakor predstavlja uživanje visoko predelanih oziroma ultra procesiranih živil, ki v svoji sestavi praviloma ne vsebujejo izvornih nepredelanih živil, temveč so narejena večinoma iz snovi, ki so bile z različnimi postopki pridobljene iz teh živil (maščobe, olja, sladkor …), modificiranih snovi (hidrogenirane maščobe, modificiran škrob) ali snovi, sintetiziranih v laboratoriju iz različnih organskih substratov ter drugih organskih virov (ojačevalci okusa, barvila …). Primeri veganskih visoko predelanih živil so brezalkoholne pijače, sladki in slani predpakirani prigrizki, sladoled, čokolada, piškoti, slaščice, kruh in pekovski izdelki z aditivi, energijske ploščice, juhe iz vrečke, margarine in namazi, žita za zajtrk, gotove jedi, nadomestki in dopolnila obrokov ter destilirane alkoholne pijače. Čeprav lahko veliko rastlinskih nadomestkov veganom in vegetarijancem olajša načrtovanje prehrane, je zelo malo znanega o prehranski kakovosti teh visoko predelanih živil.

Uživanje polnovredne rastlinske hrane, ki je hranilno ustrezna, ima dolgoročne ugodne učinke tako na telesno sestavo posameznika kot na dejavnike tveganja za pojavnost bolezni. 40 do 50 odstotkov hrane naj bi užili v presni obliki. Z vključitvijo fermentiranih živil v prehrano se v črevesju ponovno naselijo koristne bakterije, ki zvišajo raven biotske raznovrstnosti črevesne mikrobiote. Zdravo črevesje je zmožno proizvajati antibiotične, antitumorne, antivirusne in fungicidne snovi. Fermentirana zelenjava ni pojem, ki se tradicionalno veže le na kislo zelje in kislo repo, fermentiramo lahko tudi korenje, blitvo, papriko, rdečo peso, redkev, kolerabo, čebulo, regrat … Med polnovrednimi presnimi živili velja omeniti še kalčke. Ti so še zlasti v zimskem času, skupaj z oreški, korenasto in naravno fermentirano zelenjavo, osnova dobre prebave, odličnega počutja in posledično zdravja.

Pojem trajnostni razvoj temelji na štirih stebrih, ki jih predstavljajo gospodarski, okoljski in družbeni razvoj ter etiko. S trajnostnim razvojem naj bi se zagotovila odgovornost človeka do živalskih in rastlinskih vrst ter do lastne družbene skupnosti in kulture. Trajnost ni moda, temveč nujnost. Potrebno je razmisliti o tem, kakšne so in kakšne bodo (na primer čez petdeset let) posledice uporabe fitofarmacevtskih sredstev, umetnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov, živalskih izločkov, kakšna bo kakovost tal in pitne vode, kakšen bo upad biološke pestrosti, kakšne bodo posledice za zdravje ljudi, koliko več bo stalo zdravljenje, koliko več bo odsotnosti na delovnih mestih zaradi bolezni ter kakšna delovna mesta bodo sploh na voljo. Globalni prehranski sistem je pred zlomom, prehranska varnost Slovenije je katastrofalna. Udejanjanje samooskrbe (predvsem z zelenjavo, žiti in sadjem) in ohranitev semen avtohtonih rastlinskih vrst je zato preživetvenega pomena.

Prebavni in imunski sistem sta neločljivo povezana. Prebavna cev, zlasti tanko črevo, je največji imunski organ v človeškem telesu – kar 85 odstotkov imunskega sistema je v področju prebavne cevi. Črevesna mikrobiota je največji simbiotski ekosistem v človeškem telesu in ima najpomembnejšo vlogo pri vzdrževanju homeostaze (stabilnosti notranjega okolja telesa). Sestavljajo jo vsi mikroorganizmi (bakterije, glivice, evkarionti in virusi), ki se nahajajo v črevesju. Črevesna mikrobiota ima pomembno vlogo pri prebavi, dokazan pa je tudi njen vpliv na možgane in vedênje. Os mikrobiota/črevesje/možgani označuje ta vpliv. Vpliv imunskega sistema, žlez z notranjim izločanjem in avtonomnega živčevja (parasimpatičnega in simpatičnega sistema) je obojesmeren; bakterije črevesne mikrobiote imajo vpliv na možgane in obratno, možgani (torej tudi naše misli) imajo vpliv na črevesje.

Ko je beseda o vegetarijanski in veganski prehrani, človeka še vedno najbolj skrbi preskrba organizma z beljakovinami. V dobi tehnologije smo naučeni dvomiti v popolnost narave, ki je človeka zasnovala tako, da je njegovo preživetje zagotovljeno celo tedaj, ko dobiva malo beljakovin iz hrane. V človeškem organizmu namreč poteka kroženje beljakovin; celice nenehno tvorijo in razgrajujejo beljakovine. Pri tem procesu vedno ostane nekaj aminokislin, ki jih telo ponovno uporabi pri tvorbi beljakovin. Beljakovine telesu zagotavljamo z uživanjem žit, oljnic (zlasti konopljevk), zrnatih stročnic, semen in oreškov … V uravnoteženi prehrani omenjena polnovredna živila telo oskrbujejo z vsemi osnovnimi aminokislinami. Med rastlinskimi viri beljakovin so posebej zanimiva semena industrijske konoplje, ki vsebujejo med 20 in 30 odstotkov beljakovin, ter semena belega volčjega boba, ki jih vsebujejo med 33 in 38 odstotkov (z vsemi esencialnimi aminokislinami).

Uživanje priporočene trajnostne hrane se povezuje z nižjo stopnjo oksidativnega stresa in nižjim obsegom vnetnih procesov v telesu. Oksidativni stres in vnetje imata ključno vlogo pri staranju in razvoju kroničnih bolezni, zato predstavljata pomemben cilj v razvoju prehranskih strategij za preprečevanje bolezni.

Zagovorniki industrije z GSO trdijo, da se genetski inženiring ne razlikuje od hibridizacije rastlin, ki se izvaja že stoletja. To vsekakor ne drži. Spoštovati moramo nedotakljivost taksonomskih enot. Ker se lahko pri proizvodnji GSO genski material izmenjuje med rastlinskimi in živalskimi vrstami, to vsekakor močno posega v nedotakljivost taksonomskih enot. Tako proizvedeni transgeni organizmi rastlin vsebujejo dednino živali. Posameznik, ki se zavestno odloči, da bo užival le hrano rastlinskega izvora, je z uživanjem gensko spremenjenih rastlin pravzaprav onemogočen v svoji nameri.

Okolje, ki nas obkroža, je ogromen kemijski reaktor. V ogromnem kemijskem reaktorju okolja vse vstopa v reakcijo. Vse je povezano. Posameznik je neločljivo povezan z okoljem. Zaradi vpletenosti v mrežo življenja se zdi nadvse pomembno, da spoznamo, kako zelo smo odvisni od neprestane interakcije z živimi bitji, kako pomemben je naš odnos do njih, in da s svobodno voljo izbiramo hrano, zaradi katere ni niti trpela niti umrla nobena žival. To je etika. Samo to. Sicer so naša usta polna izgovorov. Pohlep, strah, jeza, tekmovalnost in individualizem niso etična stanja. Med njimi je še posebej nevaren strah, saj sproža nasilje (najhujšo obliko neetičnega ravnanja). Vsi simptomi vseh bolezni imajo en sam izvor – strah.

V zadnjem času je aktualen množični strah pred okužbo s koronavirusi. Koronavirus SARS-CoV (ang. Severe Acute Respiratory Syndrome), identificiran leta 2003, naj bi bil živalski virus, še vedno negotovega izvora živali, morda netopirjev, ki se je razširil na druge živali (cibetne mačke iz družine Viverridae) in prvič okužil ljudi v provinci Guangdong na jugu Kitajske leta 2002. Takrat je epidemija SARS-CoV prizadela 26 držav, leta 2003 pa je povzročila več kot 8000 primerov. Od takrat se je pojavilo nižje število primerov okužb, ali zaradi laboratorijskih nesreč ali s prenosom z živali na ljudi. Sledila je vsem dobro znana epidemija s koronavirusom SARS CoV-2 (ang. Severe Acute Respiratory Syndrome Corona Virus tipa 2), ki je sorodnik že znanih koronavirusov, ki povzročata bolezni SARS in MERS (angl. Middle East Respiratory Syndrome). Najverjetneje gre za zoonozo. To pomeni infekcijsko bolezen, ki se po naravni poti prenaša z živali (vretenčarjev) na ljudi. Izvor tega virusa so netopirji, naravni gostitelji številnih vrst koronavirusov. Izvor infekcijske bolezni COVID-19 (ang. Corona Virus Infectious Disease-19) se povezuje z ribjo tržnico v mestu Wuhan. Okužba se je hitro razširila po vsej Kitajski in kmalu dobila pandemične razsežnosti. Zdi se, da je prenos koronavirusa SARS CoV-2 z živali na ljudi povezan z uživanjem mesa okuženih živali. Znano je, da so tržnice na Kitajskem polne ponudbe mesa eksotičnih živali. Zdi se, da nas strah pred koronavirusi, ki ga kot družba doživljamo na svetovni ravni, z veliko klofuto opominja na kolektivni strah, ki ga na prav tej ravni doživljajo rejne živali in se kot informacija vtisne v njihova trupla, ki prej ali slej pristanejo v želodcih vsejedih posameznikov. Zanimivo, koronavirusi povzročajo dihalno stisko (težko dihanje), tako značilno za stanje, ko občutimo strah.

Naše preživetje je odvisno od učenja najpomembnejših vrednot: empatije, odgovornosti, samokontrole, ponižnosti in usmiljenja. Vse te vsebine idealno pooseblja veganstvo, a zdi se, da ga današnja družba nerada sprejema. Zavedati se je treba, da s svojimi dejanji nenehno ustvarjamo dolgove, ki jih bomo morali plačati; v tem je težišče problema. To je temeljni princip uspešne gospodarske politike, trgovine ter zdrave družbene ureditve, ki se zoperstavi vsakršni preizkušnji. Človek je kreativen ustvarjalec lastne prihodnosti in usode. Evolucija oziroma bolje rečeno preobrazba človeka je njegova veganska prehrana. Sveža, miroljubno in lokalno pridelana polnovredna hrana rastlinskega izvora naj bo hrana izbora; to je priporočena trajnostna hrana. Ker se je človek evolucijsko razvijal v okoljih, kjer je bila hrana relativno redka, so se razvile številne prilagoditve telesa na stanje pomanjkanja hrane. Redno izvajanje posta – postênje je zato pomemben del priporočenega trajnostnega prehranjevanja.

VIRI:
Cryan, J. F. in Dinan, T. G., 2012. Mind-altering microorganisms: the impact of the gut microbiota on brain and behaviour. Nat. Rev. Neurosci., 13 (10): 701−12.

Ditrich, T., 2021. Etična izhodišča staroindijskih kognitivnih modelov: predstavitev problema strahu in pohlepa v Abhidhammi. V: Rošker, J. S. (ur.). Pandemija covid-19 v Aziji: tradicionalni humanizmi, moderna odtujenost in retorike sodobnih ideologij.
Znanstvena založba Filozofske fakultete, 137-57.

Ealey, K. N., Phillips, J., Sung, H. K., 2021. COVID-19 and obesity: fighting two pandemics with intermittent fasting. Trends Endocrinol. Metab., 32 (9): 706−20.

NIJZ, 2020. COVID-19: kaj že ve in česa še ne ve medicinska stroka. Medmrežje: https://www.nijz. si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priloga_7_ koronavirus_klinicna_slika_delo.pdf (4. 11. 2020).

Tilden, J. H., 2011. Temeljni vzroki bolezni. Zastrupitev krvi ali toksemija. Zavod Preporod,
Vojnik, Slovenija, str. 92.

WHO, 2020e. SARS (Severe Acute Respiratory Syndrome). Medmrežje:  https://www.who.int/ith/ diseases/sars/en/ (4. 11. 2020).

 

Revija Osvoboditev živali, letnik 19, številka 42, december 2021, str. 24-27.

Zadnji prispevki

VPLIV PREHRANJEVANJA NA KLIMATSKE SPREMEMBE

Besedilo: Jelena Dimitrijević Vsak od nas vpliva na okolje in klimatske spremembe, čeprav se tega ne zaveda v polnosti. Hrana predstavlja 10–30 %...

Vrhunska, svetovno priznana slovenska modna oblikovalka, ki ustvarja živalim prijazno in trajnostno modo: MATEA BENEDETTI

Besedilo: Petra KomelFotografija: Tomi Lombar, Mateja Jordovič Potočnik Je lastnica blagovne znamke Benedetti Life, o kateri več priznanih medijev piše kot o vodilni...

GLOBALNE KATASTROFE, SPREMEMBA KLIME, VOJNE IN LAKOTA – Božja kazen ali posledica naših dejanj?

Besedilo: Moris Hoblaj, dipl. teolog in sociolog Z gotovostjo lahko rečemo, da so mnogi ljudje zaskrbljeni za stanje v svetu. Živimo v svobodi,...

Vedno več ljudi ima izkušnje, da živali dobro vplivajo na njihovo počutje. Kaj vi menite o tem?

Besedilo: Demitrij Osterman, dr. vet. med. NATALIJA MAUKO, BRASLOVČE SPRAŠUJE: Vedno več ljudi ima izkušnje, da živali dobro vplivajo na njihovo počutje. Nekateri...

IZŠLA JE 44. ŠTEVILKA REVIJE OSVOBODITEV ŽIVALI

Z veseljem sporočamo, da je izšla 44. številka revije Osvoboditev živali. Revija je že na voljo na Celovški cesti 87 v Ljubljani,...

NIKOLI NI BILO DOVOLJENO UBIJATI IN JESTI ŽIVALI!

Besedilo: Stanko Valpatič Brošuro Dejstva proti lovu je Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice izdalo leta 2017 in je prevod posebne izdaje...