Domov Članki RAZMIŠLJANJE OB 20-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA ZA OSVOBODITEV ŽIVALI

RAZMIŠLJANJE OB 20-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA ZA OSVOBODITEV ŽIVALI

Besedilo: Moris Hoblaj, dipl. teolog in sociolog

Eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev našega društva je bil Moris Hoblaj. Večkrat nam je ponavljal, da ni razlike med živalmi, ne glede na to, ali jih imenujemo hišni ljubljenčki, rejne živali za našo prehrano ali divje živali, ki jih lovijo in streljajo lovci. Govoril je o enosti celotnega stvarstva, da so živali del te celote in zato jih nikakor ne bi smeli ubijati za našo prehrano ali izkoriščati in mučiti za svoje koristi. Moris je bil že takrat mnenja, da takšno gledanje na živali ni nekaj novega, ampak se o tem govori skozi celotno zgodovino, vendar je cerkveno-državni sistem v vseh časovnih obdobjih to vedenje poskušal zatreti in uničiti. O tem so govorili in tako živeli posamezniki in celotna ljudstva, npr. Pitagora, Jezus, Katari, Bogomili, Manihejci in v današnjem času zopet skozi prakristjanski tok po preroški besedi – Gabriele.

Povprašali smo Morisa, kako se spominja tistih časov pred 20 leti ter ga prosili za komentar.

Moris: Ob 20-letnem obstoju društva sem razmišljal, kaj reči oz. zapisati zvestim prijateljem živali, ki že desetletja delujejo preko Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Mislim, da je edina prava beseda za to nesebično delovanje, da jim pošljem zahvalo v imenu živali, ki jih imamo za svoje sostvaritve.

Na kratko bi lahko rekli, da so za vse današnje relevantne konglomerate v družbi, tako politične kot religiozne, živali brezčutne kreature, enake stvarem, brez kakršnihkoli pravic. Ko sem v popolnosti dojel, kaj je s takšno proklamacijo teologije in znanosti storjeno živalim, sem začel iskati, kaj so o živalih rekli veliki ljudje = duhovi skozi zgodovino oz. Bog po svojih poslancih – prerokih. Čeprav mnogi to že poznate, kljub temu nekaj citatov:

Iz te perspektive sem opazoval svet in obnašanje mnogih ljudi do ljudi in živali ter doživel in občutil ravnodušnost in krutost večine ljudi – do živali, do soljudi, ki trpijo revščino in pomanjkanje svobode.

V svojem življenju sem veliko tega videl, slišal in doživel – v zbiranju bogastva in dobrin ljudi pa tudi v posledicah tega egoističnega ravnanja, zato sem se odločil, da spremenim svoje ravnanje in osebno pomagam v svojem prostem času, višek sredstev, ki jih bom imel, pa uporabim za blaženje človeškega in živalskega trpljenja.

Prepričan sem, da so živali Božja bitja in da je zločin jemati jim življenjski prostor – jih uporabljati za medicinske raziskave, jih loviti, mučiti in ubijati v klavnicah, morjih, rekah in jezerih pa tudi v gozdovih, prav tako v zraku in na zemlji. V tem kontekstu sem razmišljal tudi o okrutnem zapiranju in izkoriščanju domačih živali, o procesu vzreje in smrtonosnem odvzemanju svobode, življenju v hlevih, ki niso drugo kot zapori.

V času, ko sem o tem intenzivno razmišljal, sem dobil v roke dve brošuri (Živali tožijo, prerok obtožuje in Umor živali je smrt ljudi) od Gabriele, ki sta mi v temelju spremenili mišljenje in odnos do živali.

Prevod in promocija teh brošur v Sloveniji sta pomenila začetek delovanja prijateljev in osnovanje Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Prve promocije so bile dobro obiskane. Prišlo je tudi do 250 ljudi in njihovo navdušenje za pomoč živalim je bilo veliko. A na žalost ne za dolgo, saj so se aktivirali lobisti mesnih profiterjev s protiakcijami.

Na naš zadnji poziv je prišla peščica ljudi, ki so nam povedali, da so bili aktivisti drugih usmeritev, ki so hoteli na vsak način preprečiti komaj začeto borbo za živali, kar jim je uspelo – no, ne popolnoma. Tistega večera se nas je nekaj odločilo, da bomo ustanovili društvo in nadaljevali z borbo za živali, kar se je v kratkem času tudi zgodilo. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je začelo delovati in deluje že 20 let, zahvaljujoč zvestim in iskrenim prijateljem živali! Hvala jim na tem mestu!

Živali imajo dušo in čutijo enako kot mi, vdihujejo isti zrak kot mi. Verjetno se vsi strinjamo, da potrebujejo življenjski prostor, ki odgovarja njihovi vrsti, hrano in vodo, podobno kot mi, ljudje.

Vse najbolj potrebno se jemlje živalim. Pretirano izkoriščanje zemlje z modernim in uničujočim kmetijstvom, s krčenjem in sečnjo gozdov, vse za dobiček. Vprašajmo se: kje naj živijo naše sostvaritve, ki končno pripadajo ljudem in, kot je že rečeno, dihajo isti zrak, ki potrebujejo ustrezno hrano in prav tako od Boga dano pravico do bivališč v gozdovih in na poljih?

Nekateri sprašujejo, kaj misli Bog o živalih. V biblijski knjigi pri Jobu, enem od Božjih poslancev, beremo o naravi živali naslednje: »Vprašaj živali, one te bodo o tem poučile; ptice na nebu, one ti bodo o tem poročale. Govori Zemlji, ona te bo učila, ribe v morju ti bodo govorile o tem. Kdo ne bi vedel pri vsem tem, da je roka Gospoda vse to ustvarila? V Njegovi roki počiva duša vsega življenja in duh vsakega človeka.«

Jasne in razumljive so te Božje Besede, ki obvezujejo človeštvo, da so živali po Njegovi volji naše sostanovalke in z nami tesno povezane na tem planetu ter da nas obvezuje z njimi na tem planetu živeti miroljubno in s spoštovanjem do njih. Na žalost je človeštvo to obveznost zavrglo in živali razglasilo za stvari. Tako ne sme in ne bo ostalo!

Za lažje razumevanje prilagam obtožbe mučenih živali po Gabriele, usmerjene k človeku, njihovemu mučitelju.

Živali obtožujejo:

V svinjskem getu: »V velikih skupinah, od 80 do 200 živali, imajo nas svinje na mrežastih rešetkah v stalni temi. Stojimo na rešetkastih tleh, brez nastilja, kar često pripelje do poškodb sklepov. Proizvajajo nas kot v tovarni. Matere svinje so umetno oplojene v posameznih boksih. V času 15 tednov nosečnosti morajo vegetirati na najožjem prostoru v polmraku. Za rojevanje jih zapirajo v posebne “bokse za kotenje”. Komaj se lahko premikajo. Lahko se samo dvignejo in ponovno ležejo. Tako ne morejo negovati “svojih otrok”.«

V kokošjem koncentracijskem taborišču: »Me nesnice životarimo svoje kratko življenje v halah brez oken, v skupinskih kletkah s po osem nadstropji. 22 kokoši si deli 1 kvadratni meter, smrad je neznosen. Po 14–18 mesecih kokošjega koncentracijskega taborišča ne moremo več zagotoviti zadostne količine nesenja in končamo v loncu za juho. Skoraj petina nas ne preživi niti tega enega leta in pol. Umiramo od stresa, infekcijskih obolenj ali obolenj kosti itn.«

V zaporu za krave: »Zapirajo nas v ozke lesene pregrade, kjer se komaj lahko premikamo. Do našega umora, ki ga imenujete klanje, nam puščate na razpolago ne več kot en kvadratni meter površine – tako za pitance maksimirajo zaslužek. Namesto maminega mleka dobivamo mastno belo juho, ki je sestavljena iz posnetega mleka v prahu, loja, kitove masti in mnogo soli. Zaradi mnogo soli smo zelo žejni, a ker ne dobivamo vode, pijemo še več slane kaše. Tako nas v najkrajšem času spitajo do teže za klanje. V času vsega našega kratkega in osamljenega življenja niti enkrat ne vidimo zelene livade. Sonce vidimo prvič na poti do klavnice …«

Dragi prijatelji živali, mnoge domače in prostoživeče živali v naravi neslišno prosijo, da jim pomagamo, primerno njihovi vrsti. Prosijo za prostor, svobodo, vodo in hrano.

Kako to doseči?

Edina možnost sta odprto srce in sočutje do živali.

One nam preko občutkov sugerirajo, da nadaljujemo s sledenjem našim ciljem, da jim tudi nadalje dajemo pomoč, kjer je mogoče, in da jim pošiljamo dobre misli, da jim zagotovimo glas v javnosti, t. j. preko medijev, časopisov, radia in televizije.

Živalim lahko pomagamo tudi samoiniciativno in se individualno vključimo v organizirano pomoč preko Društva z donacijami, kolikor si pač posameznik lahko privošči. Informirajte se na spletni strani Društva, ker že 1 evro pomaga.

Dragi prijatelji, brez mnogo besed – vi že veste, kako lahko pomagate. V imenu živali se zahvaljujemo za pomoč.

Revija Osvoboditev živali, letnik 20, številka 43, junij 2022, str. 6-8.

Zadnji prispevki

PRISOTNOST ŽIVALSKIH SNOVI V ZDRAVILIH, CEPIVIH IN KOZMETIKI JE SPORNA ZA ETIČNE VEGANE IN VEGETARIJANCE! Petra Križaić, intervju

Besedilo: Stanko Valpatič V času korone so se povečali pritiski okoli cepljenja. Tako je zopet postalo aktualno vprašanje, ali so v zdravilih in...

Poletna vročina, njene pasti in dopustovanje z ljubljenčki

Besedilo: Emil Senčar, dr. vet. med. Poletje se približuje in vroči poletni dnevi nam prinašajo obilo zadovoljstva, poletnega sproščenega dopustniškega vzdušja. Vročina in...

RAZMIŠLJANJE OB 20-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA ZA OSVOBODITEV ŽIVALI

Besedilo: Moris Hoblaj, dipl. teolog in sociolog Eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev našega društva je bil Moris Hoblaj. Večkrat nam je ponavljal,...

Izšla je 43. revija Osvoboditev živali

Z veseljem sporočamo, da je izšla 43. številka revije Osvoboditev živali.  Revija je že na voljo na Celovški cesti 87 v Ljubljani,...

MINILO JE 20 LET OD USTANOVITVE DRUŠTVA ZA OSVOBODITEV ŽIVALI

Besedilo: Stanko Valpatič Društvo za osvoboditev živali je v teh 20-ih letih vsekakor dalo pomemben prispevek k boljšemu odnosu do živali, čeprav moramo...

Pravo živali – poročanje s 1. srečanja

V torek, 24. 5. 2022, se je odvilo prvo srečanje na temo Pravo živali v prostorih Društva za osvoboditev živali in...