Domov Članki SE ŽIVLJENJE V OCEANIH BLIŽA KONCU?

SE ŽIVLJENJE V OCEANIH BLIŽA KONCU?

Besedilo: Petra Komel

Leta 2010 so Združeni narodi opozorili, da je globalni premik k veganski prehrani ključnega pomena za rešitev sveta pred lakoto, pomanjkanjem goriva in najhujšimi
posledicami podnebnih sprememb.

Profesor Edgar Hertwich, glavni avtor poročila mednarodnega odbora za trajnostno upravljanje virov Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), je že takrat dejal: »Živalski proizvodi povzročajo več škode kot proizvodnja gradbenih materialov, kot so pesek ali cement, plastika ali kovine. Biomasa in pridelki za živali so enako škodljivi kot kurjenje fosilnih goriv.« Joseph Poore, vodilni avtor največje in najobsežnejše analize (Reducing food’s environmental impacts through producers and consumers, Science, 2018), ki je bila kdaj izvedena ter analizira vpliv hrane in kmetijstva na okolje, je izjavil, da je »veganska prehrana verjetno najboljši način za zmanjšanje našega vpliva na planet Zemljo, ne le kar se tiče toplogrednih plinov, temveč tudi globalnega zakisanja, evtrofikacije, rabe zemljišč in vode.« Dejal je tudi, da je kmetijstvo sektor, ki zajema vso množico okoljskih problemov.

Živinoreja je glavni vzrok za krčenje deževnega gozda. V brazilski Amazoniji naj bi bila odgovorna za kar 80 % izgube deževnega gozda, o katerem pogosto govorimo kot o pljučih našega planeta. A vendar nekje med 50 in 85 % vsega kisika, ki ga vdihavamo, izvira iz morskega fitoplanktona, drobnih oceanskih rastlin, ki s procesom fotosinteze proizvajajo kisik. Tako so pravzaprav oceani pljuča našega planeta. Imajo tudi ključno vlogo pri uravnavanju temperature in celotnega podnebja, kar ni presenetljivo, saj voda prekriva približno 70 % površja Zemlje.

Poleg življenja na kopnem živinoreja ogroža tudi življenje v oceanih. Tako kot kopno tudi oceane prizadenejo vročinski valovi. Izjemno visoke temperature vplivajo na površinsko plast oceanov, kar ima velike posledice za morsko življenje, ki ne more uspevati v tako vročih razmerah. Ti morski vročinski valovi postajajo vse pogostejši in hujši. Vendar se ne segreva samo površinska plast morja. V zadnjih nekaj letih so bile namreč zabeležene najvišje toplotne vrednosti oceanov v zgodovini merjenja. Stopnja segrevanja oceanov v zadnjem desetletju je višja od dolgoletnega povprečja.

Oceani se segrevajo, ker se toplogredni plini kopičijo v ozračju in pri tem proizvajajo presežek energije, katere velik del prevzamejo oceani. Dodatna energija segreva oceane in spreminja življenjske pogoje za ribe, vodne rastline in druga morska bitja. Povzroča tudi toplotno raztezanje, kar dodatno prispeva k dvigu morske gladine, ki ima za posledico poplave večjih obalnih mest, obstaja pa tudi možnost, da otoki v južnem Tihem oceanu popolnoma izginejo.

Z naraščanjem ravni CO2 v ozračju narašča tudi raven v morjih. Posledica je znižanje povprečnega pH vode, znano tudi kot zakisanje – in ekološka cena tega procesa je visoka. Bolj kisel ocean pomeni, da je v vodi manj karbonata, ki je ključni gradnik v morski vodi. Zaradi manjše količine karbonata je morskim organizmom, kot so korale in plankton, težje oblikovati lupine in okostja, obstoječe lupine pa se lahko začnejo raztapljati. Navsezadnje izguba organizmov in ekosistemske podpore povzroči uničenje prehranjevalne verige pa tudi oslabljeno zaščito obal zaradi zmanjševanja koralnih grebenov, ki ščitijo obale. Ko se kislost morja poveča, se njegova sposobnost absorbiranja CO2 iz ozračja zmanjša, kar ovira vlogo oceanov pri blaženju podnebnih sprememb – in tako se cikel nadaljuje.

Življenje v oceanih močno ogroža tudi ribolov. Poleg milijard rib in rakov zaradi ribiške industrije vsako leto ubijejo približno 650.000 kitov, delfinov, tjulnjev, morskih levov in želv, kar je več kot eno bitje vsako minuto. Poleg tega se ocenjuje, da vsako leto še nenamerno ulovijo dodatnih 50 milijonov morskih psov kot prilov, kar je za polovico manj, kot jih namerno ubijejo zaradi mesa in plavuti. Tudi prilov je velika težava, saj se ocenjuje, da je med 10 in 40 % vseh ulovljenih rib prilov. Poleg teh skrajno krutih dejanj vse omenjeno vpliva še na biotsko raznovrstnost oceanov in pomeni tudi, da so številne vrste na robu izumrtja. Ena tretjina ujetih rib se uporabi za krmljenje živali za človeško prehrano, npr. za gojene ribe, prašiče in piščance. To pomeni, da se naše oceane uničuje za krmljenje živali v industriji, ki dodatno prispeva k degradaciji okolja, emisijam toplogrednih plinov, uničevanju habitatov, krčenju gozdov, rabi vode, zemlje in drugih težav. Študija mednarodne skupine raziskovalcev, objavljena v Journal Science, je napovedala, da bi do leta 2048 dejansko lahko imeli oceane brez rib. Velik problem so tudi odpadki ribogojnic. Revija Science je navedla, da dva hektarja velika ribogojnica lososov proizvede toliko odpadkov, kot mesto z 10.000 prebivalci. Ribogojnice lososov v Britanski
Kolumbiji pa proizvedejo toliko odpadkov, kot mesto s pol milijona ljudi. Ribji odpadki povzročajo tudi emisije toplogrednih plinov in lahko negativno vplivajo na prostoživeče ribe ter vse vodne ekosisteme.

Ne le, da človek uničuje življenja neštetih živali, ki imajo enake pravice do bivanja na planetu Zemlja kot ljudje, uničuje tudi naš skupni dom in vsa bitja, ki bivamo na tem planetu. Človeštvo je bilo že velikokrat opozorjeno, vse potrebne informacije so nam na dosegu roke. Bomo življenje ohranili ali pogubili?


Viri:
https://www.theguardian.com/environment/2010/jun/02/un-report-meat-free-diet
https://www.theguardian.com/environment/2018/may/31/avoiding-meat-and-dairy-is-single-biggest-way-to-reduce-your-impact-on-earth
https://www.surgeactivism.org/aveganworld
https://www.surgeactivism.org/fishandtheenvironment
https://www.veganlifemag.com/five-facts-about-climate-change-to-steer-people-into-action

Revija Osvoboditev živali, letnik 20, št. 44, dec. 2022, str. 26-27.

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...