Domov Članki SO FILMSKI IGRALCI LAHKO VZORNIKI ZA MLADINO V DOBREM IN SLABEM? Ana...

SO FILMSKI IGRALCI LAHKO VZORNIKI ZA MLADINO V DOBREM IN SLABEM? Ana Roza Cimperman

Če rečemo, da navedeni naslov drži, potem lahko slovenska filmska igralka Ana Roza Cimperman pozitivno vpliva na mnoge, kar se tiče bolj zdravega in etičnega prehranjevanja. Ana Roza je do selitve v Los Angeles leta 2014 živela v Ljubljani. V poletnih mesecih še vedno rada obišče svojega očeta na obali. Za našo revijo je pripravila odličen prispevek.

Vedno sem se imela za ljubiteljico živali. Ustavljala sem se ob ranjenih pticah in podganah, jim poizkušala pomagati, včasih sem kakšno tudi prinesla domov. Nisem pa se zavedala, da s svojim načinom življenja povzročam neizmerno trpljenje mnogim drugim živalim.

Ko sem šest let nazaj prejela klic od organizacije PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) za snemanje videa za promocijo vegetarijanstva, si nisem niti predstavljala, da mi bo tisto popoldne spremenilo življenje. Snemanje se je odvijalo na kmetiji Gentle Barn v bližini Los Angelesa, kjer skrbijo za več kot sto živali, rešenih iz živinorejske industrije. Prvič v življenju sem se dotaknila purana, pobožala prašička, objela kravo. Povedali so nam, kako te živali sploh najdejo pot do njihovega zavetišča. Nekatere od njih se ne bodo mogle več dolgo premikati, saj zaradi hormonov deli njihovih teles rastejo, dokler jih noge ne morejo več podpirati. Tistega dne sem nehala jesti večino mesa, za izločitev morske hrane, jajc in mlečnih izdelkov pa sem žal potrebovala še nekaj let.

Ker nisem bila najbolj vešča kuhanja, je bilo prvih nekaj mesecev kar težkih, potem pa sem se počasi privadila. Veganske restavracije so na voljo povsod v Los Angelesu, a nekatere od njih tega sploh ne oglašujejo, na meniju na primer ni posebej napisano, da je sir narejen iz indijskih oreščkov. Tudi v trgovinah so alternative poimenovane kar “mleko/sir/meso”, za proizvode ni treba uporabljati nekih abstraktnih opisov, kot je “veganski napitek” ali “narezek”. Veliko skupin ljudi v Ameriki je intolerantnih na laktozo, zato je mandljevo mleko že nekaj let skoraj tako popularno kot kravje, a počasi ga po priljubljenosti dohiteva ovseno. Sojinih proizvodov ni veliko, nekateri ljudje se je še vedno izogibajo. Izbira veganskega mesa je ogromna, glede veganskih sirov pa je ponudba boljša v Evropi. Največji hit zadnjih let je nadomestek jajca, ki je tako učinkovit, da ga strežejo tudi v neveganskih restavracijah. Zaradi toplega podnebja je v Los Angelesu lažje jesti sveže sadje in zelenjavo, cena pa je le malo višja kot v Sloveniji. Sprejela sem odločitev, da glede zdrave hrane ne varčujem, tako da imam doma vedno svoje najljubše stvari, kot so avokado, maline, banane, mango, solata, kalčki itd. Ko pride do veganskih nadomestkov, sem veliko bolj varčna, čeprav so ti vsako leto zaradi razširitve proizvodnje cenejši. Pozorna sem tudi, da ne kupujem teh izdelkov od znamk, ki večinoma prodajajo neveganske produkte ali so bile v preteklosti obtožene izkoriščanja delavcev, uporabe otroške delovne sile, ali od podjetij, ki se ne trudijo izboljšati proizvodnje in je narediti bolj okolju prijazne.

Mislim, da smo v Sloveniji zelo dobri glede recikliranja in varčevanja s hrano in energijo, ampak preseneča me, da kupujemo skoraj izključno nove stvari. Ta mesec sem v iskanju kostuma za film obiskala veliko trgovin z rabljenimi oblekami. Te najdeš povsod, tako v bogatih kot manj premožnih soseskah. Živim samo deset minut hoje od Beverly Hillsa, tako da so vintage trgovine v moji okolici polne lepih, dobro ohranjenih stvari, nekatera oblačila so celo od znanih modnih oblikovalcev. Med kupci najdeš tako ljudi, ki želijo prihraniti denar, kot ljudi, ki se zavedajo, kako potratna je izdelava oblačil in kako škodljiv je njen vpliv na okolje. Vem, da trgovine z rabljenimi izdelki v Sloveniji obstajajo, a so redke, tukaj pa je povsem normalno, da obleke, pohištvo in elektroniko kupuješ iz druge roke. Večina teh izdelkov je bila trgovini donirana, delež od prodaje pa gre v dobrodelne namene.

Te dni snemam film, kjer igram nepremičninsko agentko, ki je po karakterju povsem drugačna od mene, zato sem iskala obleko, ki je sama nikoli ne bi nosila. Za igralce je pomembno, kakšen kostum imamo oblečen za vlogo – ne zaradi videza, ampak občutka, ki nam ga daje. Dobro je tudi, da ne uporabljaš osebnih kosov oblačil, saj so ti preveč domači in so nanje vezani drugi spomini. Potratno bi bilo kupiti nekaj, česar nikoli več ne bom uporabljala, in vesela sem, da lahko stvar darujem in bo po končanem snemanju našla drugi dom (oziroma tretji). Včasih to sicer ni možno, saj produkcije vztrajajo na določenem kostumu, v vsakem primeru pa se poizkušam izogniti nošenju krzna in usnja.

Na začetku me je tudi skrbelo, da me bo veganstvo oviralo pri igralskem poklicu. Glede hrane na snemanjih ni problemov, veliko igralcev se prehranjuje vegetarijansko in vegansko, tako da je vedno poskrbljeno za različne opcije, včasih je celo vsa hrana veganska. Med snemanjem prizorov, ki se odvijajo med obrokom, se hrane na krožniku po navadi ne sme jesti, saj bi je bilo tako v naslednjem posnetku vidno manj in se ne bi ujemala kontinuiteta. Običajno vseeno vprašam, če je možno dobiti vegansko verzijo, ali vsaj vegetarijansko. Tako lahko hrano na koncu tudi pojem, če pa se jo vrže stran, pa vsaj vem, da ni bilo ubito nobeno bitje. Igralci nad večino stvari nimamo kontrole. Šele pozno zvečer izvemo, kje se bo odvijalo snemanje naslednji dan in ob kateri uri moramo vstati. Snemamo na lokacijah, kjer je mrzlo in vetrovno, nositi pa moramo oblekico in sandale. Naslednji teden snemamo v puščavi na 42 stopinjah Celzija, vodo pa lahko pijemo samo na vsaki dve uri. Na nas nanašajo vse vrste kozmetike, včasih tudi neudobno prostetiko, ki se jo lahko sname šele po koncu snemanja 12 ur kasneje.

Vsi imamo različne prage tolerance in sama sem pripravljena iti za dober posnetek zelo daleč, a glede veganstva ne delam kompromisov. V preteklosti sem kdaj že pristala na stvari, ki se mi niso zdele najbolj v redu, a sem bila kasneje vedno razočarana nad sabo.

Tukaj se veliko oglasov snema prav za hitro hrano, pri castingu teh je običajno navedeno, da naj igralec ‘nima dietnih restrikcij’. Z veseljem bi sodelovala pri snemanju reklame za kakšen veganski proizvod, a nisem prepričana, da bi lahko posnela reklamo za veganski izdelek za verigo restavracij, katere glavni posel je na primer prodaja piščančjih perutničk in zaradi katere letno ubijejo več kot 800 milijonov piščancev. Zavrnila sem tudi vlogo v videospotu, kjer bi morala zagristi v hamburgerje in hot doge. Ideja je bila sicer predstavljena kot kritika potrošništva, ampak po premisleku se mi je zdelo, da ga bolj kot ne glamurizira.

Z organizacijo PETA sem kasneje sodelovala še na dveh projektih in takrat sem na njihovo delo gledala z drugačnimi očmi. Posneli smo video, kjer smo poizkušali opozoriti, da laboratorij, financiran iz državnega proračuna, že več let izvaja krute, zastarele in neučinkovite poskuse na glodavcih. Ko je organizacija pred leti posnela podoben video, je bilo v obratovanju šest takih laboratorijev, v času snemanja pa je ostal samo še eden in cilj je bil zapreti tudi tega. Vsem, ki sem jih spoznala pri organizaciji PETA, je bila skupna globoka ljubezen do živali. Ganilo me je, kako so se trudili ozaveščati ljudi in izboljševati razmere na vseh možnih področjih. Zavzemajo se tako za pse in mačke kot za slone, kače, miši in krokodile. Hvaležna sem jim, da so mi dali priložnost in da me niso obsojali, to mi je tudi pomagalo hitreje sprejeti, da moj način prehranjevanja škoduje živalim in naravi.

Veseli me, da se svet glede pravic živali in odprtosti do veganstva tako hitro pomika v pravo smer. Ko sem prišla v Los Angeles, sploh nisem vedela, kaj veganstvo je, niti nisem vedela, da je možno jesti na tak način in ostati zdrav. Nisem vedela, da je možno biti vrhunski športnik in se prehranjevati vegansko. Težko je sprejeti, da naši starši in stari starši niso imeli najboljših informacij glede zdrave prehrane. Boleče mi je to tudi zato, ker je moja mama umrla za rakom. Sprašujem se, če bi ji veganska prehrana lahko podarila kakšno leto življenja ali ji ga celo rešila. Želim si, da bi me kdo ozavestil že prej, a vem, da je težko prejeti nove informacije, sploh kadar zanje nisi zaprosil. Spremembe prehrane in življenjskega sloga imajo trajen učinek samo, kadar ljudje sami hočemo spremembo.

Verjamem, da se mora vsak odločiti zase, a pomembno je, da odločitev temelji na dejstvih, raziskavah in ne na družinskih navadah in zastarelih prepričanjih, ter da še naprej ostanemo odprti za nove informacije.

Revija Osvoboditev živali, letnik 20, številka 43, junij 2022, str. 31-33.

Zadnji prispevki

Golobi in ravnanje v parkirni hiši na Zaloški – prijava inšpekciji

Društvo za osvoboditev živali je prijavilo navedeno ravnanje na inšpekcijo Ljubljana in prijavilo v postopku stransko udeležbo kot društvo, ki deluje v...

Sodobne teme in dileme ekološkega kmetovanja (Radio Maribor)

Spregovorili smo o nekaterih sodobnih temah in dilemah ekološkega kmetovanja. Z nami je bil eden večjih ekoloških kmetov iz Mote pri Ljutomeru...

HIMERE KOT »DAROVALKE« ORGANOV ZA LJUDI?

Besedilo: Petra Komel Naši predniki, ki so bili še povezani z naravo, so živeli v sozvočju z njenimi cikli. Zavedali so se naravnih...

ZA DEMOKRACIJO PREHRANE

Besedilo: dr. Cirila Toplak Mesna predelovalna industrija je vse bolj monopoliziran sektor globalne kapitalistične ekonomije, ki uporablja živali kot ultraprocesirano surovino v avtomatiziranih...

MOŽNOST IZBIRE VEGANSKEGA OBROKA V JAVNIH USTANOVAH (Peticija)

3. najbolj priljubljena letošnja peticija je veganska! Kar 5000 podpisov! Podpišite peticijo   Peticija Slovenskega veganskega...

Znanost je odgovorna za strašansko mučenje in trpljenje živali

Besedilo: Slavko Vonča  V zadnjem času se zelo veliko govori in piše, da naj zaupamo "znanosti" in "znanstvenikom". Namreč, znanstveniki že desetletja obljubljajo,...