Domov Članki Starodavni naravovarstveni pristopi

Starodavni naravovarstveni pristopi

Besedilo: Petra Komel

Starodavne kulture so imele do narave in živali popolnoma drugačen odnos, kot ga ima današnja civilizacija. Njihovi pristopi so bili trajnostni, zato ni prihajalo do izumiranja živalskih in rastlinskih vrst, kot se to dogaja danes. Sledi kratek pregled naravovarstvenih pristopov nekaterih starodavnih kultur.

MAJI
Starodavna Majevska civilizacija je živela na območju, ki zajema današnji jugovzhod Mehike, Gvatemalo in Belize ter zahodne dele Hondurasa in Salvadorja. Maji so bili ena od mezoameriških predkolumbovskih civilizacij in imajo tritisočletno zgodovino (2000 pr. n. št. do 1539 n. št.). Nikoli pa niso izumrli, danes jih živi še več kot 7 milijonov. Maji so imeli za razliko od današnjega – zahodnega, antropocentričnega – kozmocentričen pogled na svet, ki postavlja predmete, ljudi, živali, zemljo, vodo … na isto raven; vsaka od njih igra svojo vlogo pri vzdrževanju sveta. Vse v družbi klasičnih Majev je bilo povezano prek duš, komunikacija je potekala skozi duše. Maji so delali z naravo, ne proti njej, niti je niso poskušali nadzorovati. Takšno stališče je spodbujalo biotsko raznovrstnost in ohranjanje, kar je Majem omogočilo, da v predkolumbijski dobi nahranijo več ljudi, kot je to mogoče danes. Živeli so trajnostno, določena območja so ohranjali nedotaknjena, odnos med človekom in okoljem je bil trajnosten tisočletja. Maji niso povzročili izumrtja nobene vrste rastlin ali živali.

INKI
Inki so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki je ustanovilo močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador, imenovano Inkovski imperij. Njihovi začetki segajo približno v leto 1200 n. št. Za Inke je bila narava osrednjega pomena, ne le za njihove obrede in tradicije, temveč tudi za njihovo gospodarstvo, osredotočeno na kmetijstvo. Inki so razvili inovativne tehnologije in metode kmetovanja, ki so jim omogočile prilagajanje na težke razmere andskega vremena in terena. S svojimi metodami kmetovanja so zaščitili okolje ter zagotavljali stalno proizvodnjo hrane in virov. Imeli so veliko znanja in spoštovanja do svojega okolja, razvili so globoke duhovne povezave z Materjo Zemljo.
Ustvarili so naravne rezervate in terase, na katerih so obdelovali zemljo. Analiza zemlje teh teras je pokazala, da so Inki gojili paradižnik, krompir, tobak in žita. Pestrost pridelkov, ki so jih gojili na terasah, je obogatila raznovrstnost rastlin tega območja.
Inki so bili eden redkih imperijev v zgodovini človeštva, ki je razumel, da brez spoštovanja do narave ne more preživeti. Gore, reke in skale so častili kot nekaj svetega. To je bil imperij, ki je dosegel velik napredek skozi sodelovanje človeka in okolja. Pristop Inkov je bil razvoj tehnologij, ki jim je omogočil bivanje v harmoniji. Kljub težkim podnebnim razmeram in zahtevnemu terenu, kjer so bivali in kmetovali, so nahranili vse prebivalce in s svojim življenjskim slogom niso povzročili izumrtja nobene rastlinske ali živalske vrste.

AZTEKI
Azteki so bili ena od civilizacij predkolumbovske Amerike. Okoli leta 1200 so osvojili Mehiko in se naselili na visokih planotah okrog današnje mehiške prestolnice. Leta 1325 so na majhnem otoku enega od tamkajšnjih jezer ustanovili Mexico-Tenochtitlán (današnji Ciudad de Mexico). Mesto so nato razširili z gradnjo umetnih otokov, za katere so uporabili organske materiale. Večina prebivalcev je živela na teh otokih, kjer so tudi gojili svoje pridelke. Do leta 1519 je imel Mexico-Tenochtitlán že več kot 200.000 prebivalcev. Bilo je največje mesto v Ameriki in eno največjih mest na svetu. Zaradi obilice vode in sončne svetlobe ter zmernega podnebja so bili umetni otoki zelo produktivni, pridelali so približno dve tretjini hrane, porabljene v mestu. Na visoko produktivnost je vplivalo tudi intenzivno recikliranje hranil. Azteki so na umetne otoke odlagali vse vrste organskih odpadkov, kot so ostanki hrane in kmetijski ostanki, s katerimi so gnojili pridelke. Azteki so razvili kulturo, gospodarno z viri, ki je kar najbolje izkoristila vse razpoložljive vire za preživetje. Oblikovali so tudi svoje prakse ravnanja z odpadki. Med vladavino Moctezuma II. (1502–1520) sta bila odlaganje odpadkov in celo smetenje na javnih mestih prepovedana in kaznovana. Azteki so razvili sistem, ki je podoben sistemu trajnostnega upravljanja z materiali, ki danes velja za najbolj zaželen način ravnanja s trdimi odpadki, ohranjanja virov in zaščite okolja. Iznašli so produktivno uporabo vseh odpadkov.

STARODAVNI INDIJSKI PRISTOP K OKOLJU, VEDE
Vede, ki naj bi bile stare več kot 5.000 let, so zelo obsežni starodavni sveti spisi, ki so nastali na ozemlju današnje Indije. Po Vedah sta zaščita in čaščenje narave Dharma (življenjska naloga oziroma poklicanost) vsakega posameznika. Obstajajo štiri Vede: Rigveda, Atharvaveda, Jadžurveda in Samaveda. Rigveda je najstarejša med Vedami. Pripisujejo ji izjemno visoko starost – celo štiri tisoč ali šest tisoč let pred našim štetjem. Po Rigvedi vesolje sestavlja pet elementov: zemlja, voda, zrak, ogenj in prostor/eter. Hindujci menijo, da sta človek in narava eno in isto, saj sta oba sestavljena iz teh petih elementov. Po Atharvavedi čista voda zdravi in preprečuje številne bolezni. Atharvaveda tudi pravi, da lahko iz zemlje in narave vzamemo le toliko, kolikor v njo vložimo nazaj. Ta koncept je povezan z današnjim načelom trajnostnega upravljanja naravnih virov. Jadžurveda pravi, da jadžna (žrtveni oziroma daritveni ogenj) osvobodi ozračje nečistoč in smradu. Jadžne so izvajali, da bi očistili okoliški zrak, ohranili zdravo okolje in zadovoljili božanstvo vode, Varuno, da bi dobili deževje. Po Samavedi jadžna pomaga odganjati komarje in druge insekte, ki škodijo zdravju človeštva.

BHAGAVAD-GITA
Bhagavad-gita slovi po vsem svetu kot dragulj indijske duhovne modrosti. Zapisana naj bi bila okoli leta 400 pred našim štetjem. Štirinajsti verz tretjega poglavja Bhagavad-Gite jasno pove, da so vsa živa bitja odvisna od žit in da žita rastejo le zaradi vode v obliki dežja in da se deževje sproži z žrtvenim oziroma daritvenim ognjem: »Vsa živa bitja dobivajo potrebno energijo iz žita, ki raste zaradi dežja. Dež pride od opravljanja jadžne (žrtvovanja), jadžna pa je sad predpisanih dolžnosti.«

SMRITIJI (600–200 pr. n. št.)
Smritiji so zbirka hindujskih besedil, ki se običajno pripisujejo določenim avtorjem. Korenska besedila starodavne hindujske sodne prakse in prava so Dharma-sūtre. Ta izražajo, da so Šrutiji, Smritiji in Akara viri sodne prakse in prava.
• MANUSMRITI: Manusmriti je predpisal optimalno rabo naravnih virov. To je še en način ohranjanja ekosistema. Predpisal je tudi hudo kazen za tiste, ki ubijajo živino.
• JADŽNAVALKJA SMRITI in ČARAKA SMRITI: ubijanje ptic in živali je bilo strogo prepovedano. Sekanje dreves je bilo kaznivo dejanje v Jadžnavalkja Smritiju.

BUDIZEM (6. stoletje pr. n. št.)
Budizem je filozofija in religija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu ‘Buda’. Budizem je ljudem priporočal, naj sledijo ahimsi (neškodljivosti) in nenasilju, ter se je boril proti žrtvovanju živali.

DŽAINIZEM
Džainizem je indijska religija, ki temelji neposredno na nauku Mahavire (599–527 pr. n. št.). Mnogi džaini menijo, da je religijo ustanovil Rišabadeva okoli leta 1500 pr. n. št. Džainizem kot religija omenja veliko znanstvenih pogledov, ki so jih nedavno tega odkrili zahodni znanstveniki. Ti obsegajo znanje o klicah in zamisel, da so ‘žive’. Džainizem je učil in še vedno uči ahimso (neškodljivost) in nenasilje ter univerzalno ljubezen do vseh bitij.

PURANE
Purane so obsežna zvrst indijske literature o številnih temah, zlasti o legendah in drugih tradicionalnih izročilih.
• NARASIMHA PURANA: v tej Purani so bila drevesa poosebljena kot Bog (Brahma) osebno.
• VARAH PURANA: spodbujala je redno sajenje dreves kot sredstvo za doseganje nebes.
• PADMA PURANA in KOORMA PURANA: tu je omenjeno, da so drevesa, kot so sveti figovec, bel, indijska žižola, neem itd. bivališča Boga in se jih zato ne sme sekati. Vse to pomeni ohranjanje okolja.
• VIŠNU PURANA: pripoveduje, da če posadimo drevo, bo to drevo naš sin v naslednji generaciji.
• MATSYA PURANA: piše, da je bilo eno posajeno drevo izenačeno s potomstvom desetih sinov.
• SKANDA PURANA: pravi, da je drevo svetega figovca (Ficus religiosa) nadrejeno vsem drugim
drevesom, kot je Lord Višnu nadrejen vsem drugim Lordom.

KAVTILJEVA ARTHAŠASTRA (300 pr. n. št.)
Arthašastra je staroindijska sanskrtska razprava o državništvu, političnih znanostih, ekonomski politiki in vojaški strategiji. Avtorstvo se tradicionalno pripisuje Kavtilji, indijskemu filozofu in ministru. V Mavrijskem obdobju so prve pravne določbe v zvezi z okoljem zapisane v Kavtiljevi Arthašastri. Kavtilja si je zamislil sistematično upravljanje gozdov.

MAVRIJSKO OBDOBJE (324 pr. n. št. do 187 pr. n. št.)
• Za časa Mavrijskega obdobja je obstajalo ohranjanje gozdov.
• Prepoved krčenja gozdov in ubijanja živali so razglasili številni kralji, kot je bil Ašoka.

OBDOBJE GUPTA (320–647 n. št.)
• Pravila Mavrijskega obdobja so se bolj ali manj nespremenjena nadaljevala v Gupta obdobje.
• Konec Gupta obdobja je videl povratek k ohranjanju okolja.

SREDNJEVEŠKO OBDOBJE
V Mogulskem obdobju so k ohranjanju okolja pomembno prispevali:
• veličastni vrtovi, sadovnjaki in zeleni parki okoli cesarskih palač, osrednjih in pokrajinskih sedežev, javnih prostorov na bregovih rek in v dolinah;
• ti znameniti vrtovi, ki so jih ustanovili Moguli, so privlačili tudi vse kotičke dežele.

BRITANSKA VLADAVINA
V 19. stoletju je britanska vlada sprejela nekaj zakonov za urejanje onesnaževanja voda, divjine in rabe zemljišč, kot so bili zakoni o gozdovih (1865, 1878, 1927), zakon o varstvu slonov (1879), zakon o zaščiti divjih ptic in živali (1912), zakon o rudnikih in rudninah (ureditev in razvoj, 1947) in zakon o tovarnah (onesnaževanje in pesticidi, 1948), če jih omenimo le nekaj.

Od starodavnih kultur se lahko naučimo marsičesa o varovanju narave in živali. Pravzaprav se bomo morali naučiti, sicer bomo priča propadu rastlinskih in živalskih vrst, s tem pa tudi človeške civilizacije, kot jo poznamo.

Viri:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Maji
https://climatecultures.net/cultural-change/mayacosmology-conservation/
https://mediaspace.illinois.edu/media/1_b0f1i6fj
https://andeanlodges.com/en/the-importance-ofnature-and-agriculture-in-the-inca-civilization/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Azte%C5%A1ka_civilizacija
https://www.en.envstudies.carsoncenter.unimuenchen.de/student-broadcasts/short-stories/
environmental-anthropology-two/incas_reshetnikova.pdf
https://ourworld.unu.edu/en/the-aztecs-ofmexico-a-zero-waste-society (Martin Medina,
avtor članka The Aztecs of Mexico: A Zero Waste Society; uporabljeni in prirejeni so določeni odlomki njegovega avtorskega članka pri delu o Aztekih)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Vede
https://sl.wikipedia.org/wiki/Mahabharata
https://en.wikipedia.org/wiki/Smriti
https://sl.wikipedia.org/wiki/Budizem
https://sl.wikipedia.org/wiki/D%C5%BEainizem
https://en.wikipedia.org/wiki/Puranas
https://en.wikipedia.org/wiki/Arthashastra
https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Canakja
https://www.youtube.com/watch?v=VGNOhiHM1TM (Environmental Law Notes, Akanksha Awasthi; uporabljen je večinski del njene video prezentacije pri delu o Indiji)
Sri Srimad A. C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada, Bhagavad-gita, kakršna je, The Bhaktivedanta Book Trust International, Inc, 1998.

Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 45, junij 2023, str. 14-17.

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...