Domov Članki MIROLJUBNO KMETIJSTVO, Trajnostna praksa sodobne agrikulture in varovanja okolja

MIROLJUBNO KMETIJSTVO, Trajnostna praksa sodobne agrikulture in varovanja okolja

Besedilo: Valentin Goranjc

Glavni namen in cilj mojega raziskovalnega dela  z naslovom “Trajnostna praksa sodobne agrikulture in varovanja okolja – miroljubno kmetijstvo” je bil predstaviti miroljubno kmetijstvo kot priložnost za bolj trajnostno, do naših sobitij in narave spoštljivo prakso sodobne pridelave hrane, ki ni le kmetijstvo, ampak agrikultura, ki se trudi sooblikovati miselnost človeške družbe, usmerjeno k ohranjanju in vzpodbujanju narave in živih bitij, udejanjanju bolj varnega in zdravega sveta za nas in naše zanamce ter stremi k trajnostnemu porabljanju naravnih virov. Na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj sem želeli preveriti, če miroljubno kmetijstvo z vidika varovanja okolja predstavlja alternativo sedanjemu globalnemu kmetovanju z živinorejo.

V današnjem času postaja vse bolj očitno, da z globalnim načinom kmetovanja in živinorejo odločujoče vplivamo na naše okolje. Kmetijstvo je kot osnovna dejavnost človeka postalo ključen okoljevarstveni in tudi družbeni izziv 21. stoletja, ki ogroža našo varnost, zdravje in obstoj na Zemlji. Zato sem želel preveriti tudi, ali je miroljubno kmetijstvo možna rešitev teh ključnih izzivov 21. stoletja in če ti izvirajo iz globalne živinoreje ter načina prehranjevanja človeka. Miroljubno kmetijstvo je rastlinsko usmerjeno in ne zajema živinoreje.

V pregledu znanstvenih objav sem najprej predstavil samo miroljubno kmetijstvo in navedel nekatere osnovne značilnosti oz. posebnosti te usmeritve ekološkega kmetovanja. PRVA je vključevanje ali obdajanje pridelovalnih površin (polj, nasadov) z naravnim okoljem in raznimi zelenimi področji, kot so gozdne površine, drevesne ali grmičaste žive meje, travniki ali pasovi cvetlic, suhi in vlažni življenjski prostori, površine v počivanju in površine popolnoma prepuščene naravni rasti. Te površine prvotno niso namenjene pridelavi hrane za človeka, ampak imajo številne druge okoljske učinke, poleg katerih nudijo hrano in habitat za prostoživeče živali in druga živa bitja.

DRUGA posebnost je tripoljno kmetovanje, kar pomeni, da prvo in drugo leto polje rodi, tretje leto pa počiva, česar je namen, da pridelovalna površina, kot živ sistem, ponovno obnovi potrebna hranila in energijo.

Nadalje je v miroljubnem kmetijstvu odsotno uporabljanje kemičnih sredstev v pridelavi in skladiščenju. Kot je bilo že omenjeno, je odsotna panoga živinoreja oziroma koriščenje domačih živali ali njihovih produktov, na primer gnoja. Rodovitnost tal se ohranja s kolobarjem, počivanjem polj in z rastlinskimi viri, pri čem imajo pomembno vlogo rastline za zelen podor.

Zraven pridelovanja hrane za človeka kmetje vzpostavljajo sistem biotopov ali raznih življenjskih prostorov, namenjenim tudi prostoživečim živalim in drugim živim bitjem. Potrebno se je zavedati, da so zaradi pozidave površin, industrializacije in intenzivnega poljedelstva, rastline in živali izgubile velik del svojega življenjskega prostora. Z nameščanjem biotopov lahko ogrožene vrste spet najdejo svoj življenjski prostor in hrano. Tako so pridelovalne površine vključene v naravno okolje in tvorijo pester, populacijsko uravnotežen splet povezav med minerali, rastlinami, živalmi in tudi ljudmi. Le podobno upoštevanje zakonitosti narave omogoča sonaravno pridelavo resnično kakovostne, zdrave hrane.

Ponudil sem vpogled tudi v stanje miroljubnega kmetijstva v svetu in pri nas. Izvira iz Nemčije, kjer po vzorih tega načina kmetovanja z nazivom »Der Friedfertige Landbau« deluje skupina kmetovalcev od leta 1983. Skupnost ima podpornike v več kot 30-ih državah sveta. V neposredni povezavi z Nemčijo v Sloveniji deluje Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva, v okviru katerega so trenutno aktivne štiri kmetije in razne druge nekmetijske organizacije. V svetu je znan še en miroljubnemu kmetijstvu podoben koncept imenovan »Stockfree Organic«, za katerega so spisani standardi in možnost pridobitve certifikata že obstaja.

Nato pa sem v pregledu objav raziskal stanje in vpliv globalne živinoreje in načina prehranjevanja na okolje. Predstaviti in razkriti dejanski vpliv živinoreje na okolje in posledično na človeka je prav tako bil eden izmed poglavitnih ciljev in povodov za nastanek tega dela, saj ugotavljam, da je vpliv živinoreje na okolje premalo znan in razmeroma močno podcenjevan.

V sklopu rezultatov raziskave sem ugotovil, da živinoreja s povezanimi dejavnostmi zaradi velike porabe naravnih virov, zasedanja kopenskih površin in agrokemičnega načina pridelovanja krme ter industrijske reje živali neposredno ali posredno vpliva negativno na vsa okoljevarstvena področja in to v prevladujoči meri. Globalna živinoreja zaseda vsaj 45% kopenske površine. Že leta 2009 je bilo znano, da v tej dejavnosti človeka nastane več kot polovica izpustov toplogrednih plinov na planetu. Podnebne spremembe, ki so zaradi tega že nastale in še bodo, so najbolj resen problem in izziv, s katerim se soočamo že danes. Živinoreja je velika porabnica in največja onesnaževalka pitne vode in vodnih zalog na svetu, zaradi povezanih dejavnosti je tudi eden izmed vodilnih razlogov za degradacijo tal. Živinoreja je glavni razlog za upadanje biotske raznovrstnosti živečih vrst ter uničevanje habitatov. Zaradi pridobivanja novih površin za pašo in pridelovanja krme je tudi v 91 % odgovorna za posekavanje tropskega Amazonskega gozda.

Na podlagi tega lahko vidimo, da je globalno kmetijstvo z živinorejo in način prehranjevanja človeka ključen okoljevarstveni in tudi družbeni izziv 21. stoletja, ki nas vse ogroža v večinski meri in obsegu, saj izbira prehrane močno vpliva na globalno okolje.

Trendi kažejo, da se bo poraba živalskih produktov do leta 2050 skoraj podvojila, kar bo za sabo potegnilo 80 % povečanje izpustov toplogrednih plinov in še večjo porabo naravnih virov, kot že sedaj. Potrjeno je bilo, da smo že v teku šestega množičnega izumiranja na planetu Zemlja, in zato je situacija izjemno resna. Za realno reševanje nastale problematike v prihodnje bo potreben odločen in učinkovit odziv vseh držav sveta. Raziskana tematika s predstavitvijo realnih informacij bi morala postati širša akademska in javna debata, saj gre za dognanja sodobne znanosti, ki so splošni in tudi strokovni javnosti razmeroma manj znana. Dejavnosti, ki bi zmanjšale porabo živalskih produktov, bi zato bistveno pripomogle k zmanjšanju vpliva človeka na okolje. Realno gledano, če želimo zmanjšati vpliv človeka na okolje, bi bilo prenehanje uživanja živalskih izdelkov ali drastično zmanjšanje pravzaprav tudi nujno, saj je vpliv našega načina prehranjevanja, naše izbire prehrane in posledično živinoreje tako velik.

V procesu pridelave hrane za človeka nujno potrebujemo udejanjanje bolj sonaravnih načinov kmetovanja, ki so v prvi vrsti rastlinsko usmerjeni in presegajo tudi splošno ekološko kmetovanje.

Ker miroljubno kmetijstvo ne vsebuje živinoreje in ne podpira uživanja živalskih produktov, je lahko odgovor na nujo po zmanjšanju tega vpliva človeka na okolje.

Miroljuben način kmetovanja ščiti podnebje, ohranja čisto ozračje, vodo in tla, ohranja in vzpodbuja njeno rodovitnost ter s svojevrstnim načinom pridelovanja hrane in raznimi dodatnimi aktivnosti ohranja in vzpodbuja biotsko raznovrstnost živečih vrst in habitatov.

Potrdil sem zastavljeni raziskovalni vprašanji. Miroljubno kmetijstvo je iz vidika varovanja okolja alternativa sedanjemu globalnemu kmetovanju ter predstavlja možnost za rešitev ključnih okoljskih izzivov 21. stoletja, ki izvirajo iz globalne živinoreje in človekovega načina prehranjevanja.

Miroljubno kmetijstvo je zagotovo primer trajnostne prakse sodobne agrikulture in varovanja okolja, ki zraven pozitivnega vpliva na okolje ponuja možnost za rešitev tudi nekaterih pomembnih družbenih izzivov, kot je prehranska kriza. Na eni strani lakota, na drugi velika večina zdravstvenih težav zaradi pretiranosti enoličnega prehranjevanja z živalskimi produkti. Skupaj s predelavo, na primer z izdelovanjem nekakšnih rastlinskih nadomestkov mesa, mleka in mlečnih izdelkov, ponuja miroljubno kmetijstvo možnost za reševanje tudi brezposelnosti in omogoča višje kvalificirana delovna mesta. Miroljubno kmetijstvo omogoča preživetje in se bo še širilo. V Sloveniji imamo prav tako to možnost, saj tak način kmetovanja omogoča preživetje in se bo razvijalo ter širilo v prihodnje, kar je lani v še enem obstoječem diplomskem delu na temo miroljubnega kmetijstva z naslovom »Začetki in prihodnost miroljubnega kmetijstva v Sloveniji« ugotovila Nika Lužar, študentka Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo.

Menim, da je miroljuben način kmetovanja tudi možnost za drugačen način mišljenja. Uči, da je človek del narave in ne nad njo, zato naj bi deloval skupaj z naravo. Sodeluje, namesto tekmuje. Človek ali kmetovalec na poti k miroljubnemu kmetovanju tudi daje in ne samo jemlje. Naravne vire izrablja na način, da bodo na voljo tudi naslednjim generacijam in kmetuje na način, ki skrbi za varno in zdravo okolje, kjer je pomembno življenje prav vsakega posameznega živega bitja. Čeprav smo se v preteklosti od tega načina dojemanja sveta kar oddaljili, si vbistvu vsi delimo ta planet, vsi si želimo, da bi živeli in preživeli ter da bi imeli svojo hrano in prostor na tej Zemlji. Spremembo sveta, kot ga poznamo danes, vidim predvsem skozi spremembo posameznika. Upam in želim si, da bodo predstavljene informacije tistim, ki si to zase zares želijo v pomoč, drugi, pa da bodo o tem razmislili.

Diplomsko delo je v celotnem obsegu dostopno tudi na spletni strani Univerze v Mariboru, v tiskani obliki pa se lahko z njim podrobneje seznanite v knjižnici FKBV v Pivoli, Hočah ali na sedežu Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva.

Revija Osvoboditev živali, 2017, št. 34, str. 38-40.

Zadnji prispevki

Ana Čufer: »ZAME JE PREDNOST TO, DA ŽIVIM ŽIVLJENJE S ČISTO VESTJO IN NIKOMUR NE ŠKODUJEM PO NEPOTREBNEM.«

Besedilo: Stanko Valpatič Fotografija: Philip Reiter Še pred nekaj leti je prevladovalo mnenje: Kdor želi mišice in moč, potrebuje meso! Vrhunski športniki si brez...

LABORATORIJSKO MESO IN FARME INSEKTOV KOT PREHRANSKA REŠITEV

Besedilo: dr. Katerina Vidner Ferkov »Raje bi jedla meso iz človeške celice, ki jo v laboratoriju vzgojijo v zrezek, kakor da zaradi mene...

Alen Kobilica: »ČE NEKDO NI MENTALNO, DUŠEVNO IN FIZIČNO ZDRAV, BO TEŽKO IMEL RESNIČNO RAD ŽIVALI.«

Besedilo: Nika Arsovski    Fotografija: arhiv Alena Kobilice »Veš, vsem nam je pomembno, kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo. Spomnim se, kako drugačen je...

VSE JE LAŽ IN PREVARA! Ali je res moralo priti tako daleč?

Besedilo: Stanko Valpatič Glede na razmere v svetu se mnogi upravičeno sprašujejo: Zakaj se nam vse to dogaja in kako je sploh vse...

IZŠLA JE 41. ŠTEVILKA REVIJE OSVOBODITEV ŽIVALI

Z veseljem vam sporočamo, da je izšla 41. številka revije Osvoboditev živali. Berete jo lahko na tej povezavi. Od 4. junija 2021...

MIROLJUBNO KMETIJSTVO, Trajnostna praksa sodobne agrikulture in varovanja okolja

Besedilo: Valentin Goranjc Glavni namen in cilj mojega raziskovalnega dela  z naslovom "Trajnostna praksa sodobne agrikulture in varovanja okolja – miroljubno kmetijstvo" je...