Domov Članki Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko

Avgusta 2018 je bil na državni spletni portal predlagam.vladi.si poslan predlog državi za zmanjšanje živinoreje v Sloveniji zaradi okoljskih, zdravstvenih in etičnih razlogov. Strokovno utemeljen 50-stranski predlog, podprt z več kot 200 znanstvenimi viri, je dobil največ glasov »za« (1520) od uvedbe tega portala. Odmeven predlog se je uvrstil celo na naslovnico časopisa DELO.Odprto pismo z naslovom »Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko« je bilo poleti 2018 poslano državnim organom, ki so odgovorni za javno zdravje, okoljevarstvo, kmetijstvo in prehrano. Avtorja sva Matevž Jeran, mag. inž. preh., in Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf., glavni namen odprtega pisma pa je državnim organom in prehranskim strokovnjakom predstaviti znanstveno podkrepljene ugotovitve, ki kažejo na to, da je slovenska in globalna pridelava in poraba živil živalskega izvora trenutno mnogo previsoka.

Slabosti živinoreje sva s pomočjo pregleda literature analizirala na več načinov: preučila sva njen negativen vpliv na okolje in na prehransko varnost, z njo povezana zdravstvena tveganja ter etično-moralno problematiko ravnanja z živalmi.

Za polovico manjša pridelava in vnos živil živalskega izvora do leta 2030 ter štirikratno zmanjšanje do leta 2050, postopno obdavčevanje živil glede na njihov okoljski odtis in ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060. To so najpomembnejši cilji v predlogu, ki temeljijo predvsem na ciljih Greenpeace-a, ki do leta 2050 predvideva zmanjšanje globalne letne porabe mesa na 16 kg na prebivalca (zdaj Slovenija porabi 90 kg/prebivalca) in na sklepu evropskih poslancev, da mora Evropa najpozneje do leta 2050 postati brezogljična, do leta 2030 pa doseči zastavljene okoljske cilje.

Državne organe sva pozvala, da se medsebojno povežejo in pripravijo usklajen strateški dolgoročni načrt, ki bo na dolgi rok dosegel omenjene cilje. Odprto pismo najdete na spletnem naslovu novaprehranskapolitika.idealist.si ali na portalu predlagam.vladi.si (predlog z naslovom »Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko« – poiščite priloge).

Ključni argumenti za nujnost zmanjšanja živinoreje

Predlog predstavi ključne okoljske vplive, ki jih povzroča živinoreja: »Živinoreja na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa kar 83 % kmetijskih površin in je odgovorna za več kot pol s kmetijstvom povezanih izpustov toplogrednih plinov.«
Predlog navaja znanstveno študijo, ki je izračunala, »da bi v Evropski uniji zmanjšanje vnosa in pridelave živil živalskega izvora za 50 % in nadomestitev z živili rastlinskega izvora prineslo 40 % zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje, 25-40 % zmanjšanje s kmetijstvom povezanih izpustov toplogrednih plinov in 23 % zmanjšanje potrebe po obdelovalnih kmetijskih površinah na prebivalca.« V drugi raziskavi ugotavljajo podobno: »Zmanjšali bi se porabi goriva in vode, zmanjšalo bi se izsekavanje gozdov, kmetijske površine bi na ta način uporabljali veliko bolj racionalno, nahranili bi lahko več ljudi.«

Ključno pri tem je zmanjšanje vnosa in proizvodnje mesa ter prehod na rastlinsko pridelavo in vegansko prehrano. »Ta se je izkazala za najučinkovitejši prehranski režim pri zmanjševanju prehranskega ogljičnega odtisa in potrebne kmetijske površine na osebo,« so ugotovili znanstveniki, ko so primerjali okoljske odtise različnih prehranskih režimov.

Predlog navaja tudi zdravstvene prednosti prehoda iz vsejede na vegansko prehrano: »Obstaja čedalje več strokovne literature, ki ugotavlja ugodne zdravstvene učinke uživanja veganske prehrane v primerjavi s klasično vsejedo prehrano. Iz ugotovitev raziskav lahko sklepamo, da bi z zmanjševanjem vnosa hrane živalskega izvora in z nadomestitvijo s polnovredno hrano rastlinskega izvora zmanjšali tveganje za razvoj raka, koronarne srčne bolezni in sladkorne bolezni tipa 2 ter tveganje za predčasno smrt iz kateregakoli razloga. Številne raziskave in meta-analize ugotavljajo, da imajo vegetarijanci v primerjavi z vsejedci v povprečju nižji indeks telesne mase, nižjo koncentracijo skupnega holesterola v krvi (občutno nižjo koncentracijo LDL-holesterola in le malo nižjo koncentracijo HDL-holesterola), nižjo koncentracijo trigliceridov v krvi in nižjo koncentracijo glukoze v krvi.«

Avtorja predloga sva izpostavila: »Stališče, da je dobro načrtovana veganska prehrana zdrava in primerna v vseh življenjskih obdobjih, zavzemajo nekatere prehranske in zdravstvene organizacije v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji, Italiji in na Portugalskem, tovrstno prehrano pa podpirajo tudi nordijske države – Danska, Islandija, Finska, Švedska, Norveška.«

Predlog se loteva tudi etičnih-moralnih vidikov: »Leta 2012 je skupina nevroloških znanstvenikov podpisala izjavo The Cambridge Declaration on Consciousness, v kateri izražajo trdno stališče, da imajo nečloveške živali skoraj enak nivo zavesti in zavedanja kot človek.« Predstavljene so filozofske študije, ki sklepajo, da je »čutečnost živali moralno relevanten kriterij za dodelitev moralnega statusa in osnovnih pravic živemu bitju.«

Predlagane rešitve državi za dosego postopnega zmanjševanja živinoreje

V predlogu so predstavljene tudi nekatere možne rešitve, od sprememb prehranskih smernic, subvencij za pridelavo rastlinske hrane, do obdavčenja živil živalskega izvora.

Med možnimi rešitvami je izpostavljen tudi dober zgled britanske prakse, kjer je leta 2014 Britanska dietetična zveza sklenila prvi formalni dogovor o sodelovanju z Britanskim veganskim društvom, z namenom, da zagotavljajo ustrezne informacije, z dokazi podprta priporočila in podporo vsem državljanom, ki se že prehranjujejo vegansko ali pa razmišljajo o prehodu na takšno prehrano. Po tem zgledu bi se lahko tudi slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje povezal s Slovenskim veganskim društvom in začel aktivneje promovirati in nuditi podporo državljanom, ki se želijo prehranjevati vegansko.

Predlog je na vladnem spletnem portalu dosegel rekordno število glasov

Portal predlagam.vladi.si sva najprej nameravala uporabiti samo kot enega izmed načinov posredovanja odprtega pisma odgovornim državnim organom, a se je kasneje izkazalo, da je pozivanje ljudi h glasovanju za najin predlog lahko ključen del promocije odprtega pisma širši javnosti. Ker je najin predlog dosegel rekordno število glasov na portalu (1520 glasov ZA, 27 PROTI), mu je to zelo olajšalo prihod v medije – med drugim na naslovnico časopisa Delo, 21.8.2018 (članek iz Dela lahko najdete na spletu; naslov: »Ciljev ne bomo dosegli brez manjše porabe mesa«).

Javni odzivi ministrstev in mesne industrije: Prodajanje megle?

Doslej so bili vsi javni odzivi na predlog vladi s strani ministrstev ali mesne industrije bolj slabe kakovosti. Ministrstvo za zdravje trajnostnosti/okoljevarstva ne uvršča v kategorijo »javno zdravje« in se zato velike večine informacij iz odprtega pisma/predloga vladi ni dotaknilo (predlagava jim branje znanstvenega članka »Environmental Nutrition: A New Frontier for Public Health«). Zakaj se Ministrstvo za zdravje ni v svojem javnem odzivu dotaknilo vsaj ukinitve subvencij za mesne izdelke, glede na to, da je ukinjanje subvencij omenjeno med desetimi smiselnimi cilji v predlogu vladi? Zakaj se niso dotaknili vsaj smiselnosti prepovedi uporabe antibiotikov v živinoreji v preventivne namene (predlagava jim, da preverijo, kakšno je mnenje Svetovne zdravstvene organizacije o tem)?

Ministrstvo za okolje in prostor meni, da se Slovenija v okviru mednarodnih pogajanj o podnebni politiki uvršča med bolj ambiciozne države, čeprav so v organizaciji Climate Action Network Europe junija 2018 Slovenijo ocenili z oceno »poor« za boj proti podnebnim spremembam (Report: Off target 2018). Spregledali so tudi, da v odprtem pismu/predlogu vladi piševa o vsaj šestih glavnih varnih mejah zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) in ne le o podnebnih spremembah; te napake jim ni mogoče oprostiti. V svojem javnem odzivu so porabili tri odstavke, da so pokazali, kako ključen se jim zdi problem zavržene (odpadne) hrane, pri tem pa so pozabili povedati, da je v živilsko-prehransko-oskrbovalni verigi največji preprečljiv vzrok zavržene hrane v različno zasnovanih študijah konsistentno ravno živinoreja in o tem sva napisala celo poglavje v odprtem pismu (poglavje: »Socialna pravičnost«).

Tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v svojem javnem odzivu ni napisalo ničesar takšnega, s čimer bi oporekali smiselnosti predlaganih ciljev. Njihov odziv je še najmanj uporaben in najbolj izven konteksta (predlagava jim branje poglavja »Socialna pravičnost« v odprtem pismu, saj so v tem poglavju pomembne informacije o travinjah/samooskrbi/prehranski varnosti).

Kaj sledi?

Če si boste prebrali javne odzive ministrstev, ki so objavljeni ob najinem predlogu vladi, in se boste strinjali z nama, da so odzivi bolj slabe kakovosti, bi bilo verjetno najboljše, da na ministrstva in na elektronski naslov predlagam.vladi@gov.si pošljete obrazloženo zahtevo (vljudno, seveda) po bolj kvalitetnem in daljšem javnem odzivu ministrstev na najin predlog. Če ne bo nobeno od ministrstev posodobilo svojega odziva, se bo zgodba verjetno nadaljevala šele jeseni 2019, saj Ministrstvo za okolje in prostor takrat pri-čakuje podatke o prvi državni podnebni strategiji do leta 2050.

V boju proti živinoreji na srečo nismo sami, saj ima ambiciozne cilje na tem področju med drugim tudi Greenpeace International (Report: Less Is More 2018).

Eden od pomembnih načinov odpiranja razprave o živinoreji/medvrstni etiki v tem trenutku je tudi ta, da podpišete in promovirate evropsko državljansko po-budo »End the Cage Age«, pri kateri poteka zbiranje milijona evropskih podpisov še do 11/09/2019.

Pripravila:
Matevž Jeran (matevz.jeran@hotmail.com)
Jure Vrhovnik (jure.vrhovnik@gmail.com

Zadnji prispevki

Odstrel medvedov in volkov – nadvlada političnih interesov

Vlada je 12. 6. 2019 na 54. dopisni sprejela predlog Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka...

KAR ZAHTEVAMO PREKO PRITOŽB, JE PREDVSEM SPOŠTOVANJE ZAKONODAJE

Pravna skupina varuhinje pravic živali, ki deluje v okviru Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, od decembra 2018 vodi mag. Monika...

Zgibanka Tla, na katerih živimo in miroljubno kmetijstvo

V maju 2019 je Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice izdalo poučno zloženko z naslovom Tla, na katerih živimo in miroljubno...

Veganska tržnica na Festivalu Burja v Kopru, Park ob Semedelski cesti, 31. 5. 2019

V petek, 1. 6. 2019, se je društvo udeležilo Veganske tržnice v okviru Festivala Burja v Kopru.  Vegansko tržnico, ki se je...

Izšla je nova številka revije – junij 2019

Izšla je nova, 37. številka revije Osvoboditev živali. V njej boste našli veliko zanimivega branja. PDF revije si lahko prenesete TUKAJ. Vsebino lahko razdelimo v...

Predlog vladi RS: Možnost veganskega obroka v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, 23. 5. 2019

Glasovanje poteka na portalu Predlagam.vladi.si. Za glasovanje se je potrebno predhodno prijavit/registrirati. Sledi povezavi - klikni tukaj. Pravna in zdravstvena utemeljitev...