Domov Aktualne novice Uničevanje narave in množično živinorejo je omogočila »znanost«!

Uničevanje narave in množično živinorejo je omogočila »znanost«!

Tako imenovani razvoj človeštva in znanost, ki je v službi kapitala, ne upoštevata božjih zakonitosti in priporočil o miroljubnem odnosu do vseh ljudi in celotnega stvarstva. Takšna znanost je proti življenju in je napačna!

Vedno več ljudi išče pravo resnico o smislu našega bivanja in življenja ter o možnostih sobivanja v miru in prijateljstvu z vsemi ljudmi, živalmi in naravo. Mnogi se sprašujejo, zakaj ne živimo v takšni družbi, zakaj nas kot otroke niso vzgajali miroljubno v odnosu do vseh ljudi in celotnega stvarstva, zakaj tega ne učijo v šolah in pri verouku, kjer se sicer govori o Jezusu, toda nič o njegovi veliki ljubezni in spoštovanju do vseh ljudi, živali in narave ter celotnega stvarstva.

Zakaj se nam to prikriva, čeprav nekateri resnični viri dokazujejo, da je bil Jezus čisti pacifist? Že kratka analiza nam pokaže, da je predvsem duhovniška kasta skozi zgodovino poskrbela za nevednost človeštva in prikrivanje resnice, predvsem ko gre za nauk in življenje Jezusa ter ostalih pravih božjih prerokov. Zgodovinski viri kažejo, da so skozi celotno zgodovino religijski vodje, posebej pa tako imenovane krščanske cerkve s pomočjo države preganjali, mučili in pobijali vse glasnike resnice in njihove sledilce, da resnica ne bi prišla med množice. Vemo, da so duhovniki državne religije s pomočjo državne oblasti ubili Jezusa, vemo za križarske vojne Rimskokatoliške cerkve v imenu Boga, vemo za grmade, inkvizicijo, kruto in sramotno ubijanje domorodcev v Ameriki na pobudo papežev in španskih škofov v imenu Jezusa, vemo za zlorabe otrok s strani duhovnikov vse do današnjih dni, in še bi lahko naštevali.

Toda kljub vsem tem grozodejstvom večina ljudi še vedno verjame v cerkev in cerkvenega Boga. Kako je to mogoče? Smo tako zelo ustrahovani, da verjamemo in podpiramo nekoga, ki vse to počne? Tudi v današnjem času je zelo podobno. Že 45 let Bog Stvarnik vesolja zopet govori po svoji prerokinji za ta čas, Gabriele, za vse ljudi in vse kulture sveta, ter zopet ponuja človeštvu celotno resnico, pomembno za naše življenje in nastanek miroljubne družbe. Toda priporočil in pravočasnih svaril Boga Stvarnika po preroški besedi za današnji čas večji del človeštva tudi tokrat ne upošteva. Pravzaprav se večina posmehuje in norčuje iz vseh tistih, ki se jim to zdi logično in sprejemljivo. Še posebej pri vsem tem ponovno izstopa Rimskokatoliška cerkev, ki je podobno kot v prejšnjih časih poskrbela za javno preganjanje, zasmehovanje, norčevanje, širjenje laži, ustrahovanje množic in pozivanje, naj se izogibajo tej nevarni ženski in njeni sekti. Bile so tudi grožnje z umori Gabriele in sledilcev Jezusovega prakristjanskega gibanja. Kdor želi, lahko prebere več v knjigi Preganjanje Božje prerokinje in sledilcev Jezusa iz Nazareta, ki jo je sestavil publicist Matthias Holzbauuer, izdala pa Gabriele Založba Beseda.

Zame osebno ni več nobenega dvoma, da je učenje oz. resnica, ki nam jo ponujajo šolstvo, cerkev, znanost v službi kapitala, politika, zdravstvo, farmacija, kmetijska in prehranska politika napačna in nevarna za ljudi, živali in celotno naravo na Zemlji, obenem pa tudi popolnoma v nasprotju z božjimi naravnimi zakoni. In to je odgovor na vprašanje, zakaj je že tisočletja prisotno grozljivo izkoriščanje ljudi, živali in narave. Ne pozabimo: religija je bila vedno jezdec, država pa konj, ki jezdeca brezpogojno uboga.

Gre za strašansko zavajanje in neresnično ter napačno tradicijo, predvsem s strani tako imenovanih krščanskih cerkva, ki so in še zlorabljajo ime Bog ali Kristus za doseganje premoženja, moči in oblasti. Ker je duhovniški kasti uspelo svoje krvavo in izkoriščevalsko početje ter učenje predstaviti v javnosti kot božjo voljo in ponarejeno Jezusovo učenje ter ga skozi zgodovino vnesti v vse pore našega življenja kot nekaj legitimnega in pravilnega, imamo danes to zmedo in nevednost, ki ju je žal večina ljudi sprejela brez razmišljanja, da bi lahko bilo drugače.

Prav zaradi tega imamo še danes večtisočletni sistem, ki je zelo slab za večino ljudi, za živali in naravo. Sistem, v katerem živimo, tako kažejo dejstva, je še vedno usmerjen proti življenju. Tudi v tem času koronavirusa bi lahko državni sistemi bolj poskrbeli za ljudstvo, mu bolj pomagali. Lahko bi jih denimo informirali, kakšna prehrana bi bila dobra in koristna v tem času, kako si lahko sami pomagajo, lahko bi svetovali preko medijev v smislu medsebojnega zaupanja in spoštovanja, kar bi ljudem, še posebej starejšim, vlilo optimizem in pogum. Namesto tega je bilo slišati le zastrahovanje ljudi z ukrepi in kaznimi.

Vse več neodvisnih znanstvenikov opozarja, da se virusi in bakterije nahajajo in lažje širijo v onesnaženem, zastrupljenem okolju, zraku in vodi, na kar ljudi iz ljubezni do stvarstva že dolgo opozarjamo. Ljudje smo zelo odvisni od narave, narava pa brez nasilnega in egoističnega človeka lahko in celo veliko lažje shaja.

»S tem, ko uničujemo življenjske prostore in tako zmanjšujemo biotsko raznovrstnost, ogrožamo sami sebe,« piše nemški časopis FOKUS (7. 4. 2020, avtor Michael Odenwald).

Težavo z zastrupljanjem in onesnaževanjem prepoznavajo tudi nekateri politiki. Tako je nemška zvezna ministrica za okolje Svenja Schulze (SPD) pozvala k večjemu varovanju okolja in vrst, da bi se preprečile nadaljnje pandemije. Prvi nujni ukrep je ta, da je treba prekiniti trgovanje z divjimi živalmi, saj tam vladajo zelo slabi pogoji za živali, a zelo dobri za prenos virusov. O tem prav tako piše FOKUS (7. 4. 2020).

Zato trdim, da sta tako imenovani razvoj človeštva in znanost, ki je v službi kapitala in ki ne upošteva božjih zakonitosti in priporočil o miroljubnem odnosu do vseh ljudi in celotnega stvarstva, proti življenju in kot takšna napačna!

Kot kmetovalec, ki si prizadeva za korake k miroljubnemu kmetijstvu, bi rad malo podrobneje pojasnil, kako se je s pojavom tako imenovanega razvoja in znanosti, ki ne temelji na božjih zakonitostih, morali in etiki, izkoriščanje, še posebej živali in narave, povečalo tudi za več desetkrat ter omogočilo pojav množične živinoreje. Brez agrokemije in velikih modernih strojev takšno množično uničevanje narave in živali, kot smo mu priča danes, nikakor ni možno. Seveda to ne zmanjšuje krivde za mučenje in ubijanje živali stoletja, tisočletja nazaj, čeprav je šlo za majhne številke proti današnjim. Povedati želim, da je s pomočjo tega napačnega razvoja mogoče vzrediti milijarde in milijarde živali, kar prej ni bilo mogoče. Že nekaj časa se moje stališče do te problematike etičnega veganstva in še posebej do ubijalskega kmetijstva s pomočjo agrokemije razhaja tudi z mnenjem nekaterih veganov. Etično veganstvo in znanost, ki je v službi kapitala, sta si namreč popolnoma nasprotujoča, česar mnogi ne vidijo in ne želijo slišati. Ker sem bil rojen na kmetiji pred več kot petdesetimi leti in se še zdaj ukvarjam s kmetijstvom, to problematiko zelo dobro poznam.

Torej, za lažje razumevanje: še samo 80–100 let nazaj je na kmetijah pri nas glede na današnje stanje živelo zelo malo živali. Na večjih kmetijah so imeli morda par delovnih konj, dve kravi, do šest prašičev in nekje do 30 osebkov perutnine. Na srednjih kmetijah so imeli par delovnih krav ali volov, do dva prašiča in 10 osebkov perutnine. Manjše kmetije pa so imele le malo perutnine in enega prašiča ali pa še to ne. Vsi starejši vedo povedati, da se je meso jedlo za večje praznike in tu in tam ob nedeljah, bolj revni pa še to ne. In zakaj je bilo tako? Ker enostavno ni šlo drugače. Kmetje so dobro vedeli, koliko sena je treba pripraviti npr. za eno govedo za zimski in spomladanski čas (približno 4 tone) in koliko dela je s tem. Košnja trave za seno je potekala z ročno koso in je veljala za najtežja opravila. Kosilo se je lahko nekje 6 do 8 ur na dan in to zgodaj zjutraj.. Košnja trave za seno se je opravljala dvakrat letno, ker ni bilo umetnih gnojil in strupene smrdljive gnojnice, ki danes omogoča košnjo tudi do petkrat. Druga košnja otave je bila vedno manjša. Eno govedo je torej potrebovalo približno 2–2,5 hektarja površine za hrano. Tako je en človek potreboval le za košnjo za hrano ene krave približno 25 dni ter še približno toliko, morda malo manj, za obračanje in spravilo sena in otave, torej skupaj približno 45–50 dni. Analizirajmo še koruzo, ki je danes skupaj s sojo glavna krma za živali. Priprava tal, setev, oskrbovanje rastlin, pobiranje in pospravljanje so se opravljali ročno ali s pomočjo živali, kar je potekalo za današnji čas nepredstavljivo počasi in težko. Npr., da je en človek sam od setve do zrnja pridelal koruzo na enem hektarju, je potreboval približno 1000 ur. Ti podatki jasno kažejo, da gre za obseg dela, pri katerem je moralo sodelovati veliko ljudi, in tako je tudi bilo. O vsem tem mi je pripovedovala babica, ki je bila z večje kmetije. Revnejši ljudje so prihajali k njim dnevno delat za hrano in liter mleka za domov. Torej je šlo že takrat za izkoriščanje ljudi. Tudi živali, npr. konji, so morale delati veliko več kot so zmogle oz. skoraj do onemoglosti; odvisno od pohlepa lastnika. Torej lahko rečemo, da gre skozi celotno zgodovino za problem pohlepa, vladavine, ustrahovanja, da nekateri želijo imeti več kot potrebujejo, vladati nad drugimi ter imeti sužnje in dobavitelje energije v takšni ali drugačni obliki.      

In kako je danes? 

Danes ima lahko večja kmetija tudi več 100 govedi, velike farme tudi več 1000 govedi. Perutninske farme imajo 10 000  in več osebkov perutnine. Temu danes pravimo množična živinoreja. Razvoj znanosti za potrebe človeškega pohlepa, z iznajdbo agrokemičnih sredstev, hibridnih in genskih semen ter velikih mogočnih strojev, pripomočkov in traktorjev, je omogočil strašansko uničevanje ter zastrupljanje narave in voda in, kot že rečeno, razvoj množične živinoreje, nad katero se mnogi zgražajo, obenem pa ploskajo znanosti, ki je v službi kapitala, in temu navideznemu razvoju, ki je v večji meri naravnan proti življenju ljudi, živali in narave. Še enkrat pa poudarjam, da se res lahko veselimo neodvisnih znanstvenikov in strokovnjakov ter vseh tistih, ki so se opogumili in spregovorili, kajti njihova stališča in razlage so koristni in dragoceni še posebej v tem času.

Če je človek nekoč za prehranitev ene krave potreboval približno 50 dni, to danes z velikimi stroji naredi v približno 4–5 urah. Podobno je pri koruzi, kjer se s pomočjo umetnih gnojil, škropiv in velikih strojev lahko obdelujejo tudi več sto oz. več tisoč hektarske površine. Uporabljajo se tudi hibridna in gensko spremenjena semena, ki dajejo večji pridelek, približno 10 ton na hektar, lahko tudi več. Toda kvaliteta je veliko slabša v primerjavi s tisto nekoč. In če smo zgoraj izračunali, da je en človek potreboval za oskrbo enega hektarja koruze približno 1000 ur, to danes s pomočjo škropiv in velikih strojev naredi v približno 5–6 urah. Tisto, kar je pri takšnem kmetijstvu še posebej pomembno, pa je to, da je le za našo rastlinsko hrano zaradi uporabe agrokemije in strojev pobitih na tisoče in tisoče večjih, še posebej pa manjših živalic. Nad tem bi se morali zamisliti še zlasti tisti vegani, ki trdijo, da za njihovo prehrano ne umirajo živali. Torej bi si vsi morali močno prizadevati za miroljubno kmetijstvo. Kot sem že večkrat omenil, je pri ekološkem kmetijstvu ubijanja teh manjših živali veliko manj, še manj pa ga je pri miroljubnem kmetijstvu.

Zelo podobno je na vseh drugih področjih: znanost je tako z moderno tehnologijo omogočila veji ribištva velike ladje in lovljenje z mrežami, kar je povzročilo, da so morja izropana rib in drugih živali. Lovci imajo moderno orožje z daljnogledi in lahko ubijajo na velike razdalje, cepiva se preizkušajo na živalih, kar je grozljivo. Velike površine soje za krmo živali in poceni hrano ljudi se škropijo že z letali in tako uničijo in pobijejo vse življenje razen posevka soje, pri čemer je treba omeniti še insekte, živali in seveda ljudi kot t. i. kolateralne žrtve. Kaj vse že počne genski inženiring, sploh ne vemo. Že leta 1996 so nam kazali klonirano ovco in potem je vse utihnilo. Kje so danes? Morda že počenjajo grozljive stvari z mešanjem človeških in živalskih genov? In vse to davkoplačevalci financiramo. Financiramo nekaj, kar je škodljivo, kar povzroča veliko trpljenje, in še huje bo. To se ne bi smelo dogajati, to bi morali ustaviti. Za vse nas bi bilo dobro, da razmislimo o tem in se sami potrudimo najti resnico. 

Moja resnica je po mnogih mladostniških letih iskanja zdaj, po več kot tridesetih letih, naslednja:

Zgodovinsko gledano je resnica nekako bila vedno prisotna po pravih božjih prerokih. Seveda le za krajši čas, dokler ni bila zadušena s strani duhovništva, cerkva, s pomočjo državnih oblasti. Nekoč je resnična beseda res bila manj dostopna za množice kot danes, ko jo imamo na dlani že 45 let. Vse, kar bi morali vedeti o našem življenju, odnosu do soljudi, živali in narave, nam je Stvarnik pojasnil in razložil po svojem instrumentu na zemlji, kot ga sam imenuje, po prerokinji za današnji čas Gabriele. Tako Gabriele, založba Beseda (www.gabriele-zalozba.com), ponuja literaturo s preroško Besedo v slovenščini za vse aspekte in tematike našega življenja: od miroljubnega in spoštljivega odnosa do soljudi, živali in narave, do odgovorov na vprašanja, kdo smo ljudje, kako smo nastali, kaj je smisel življenja, od kod prihajamo, kam gremo, do tega, da Svobodni duh – Bog, ki ga poznamo po preroški Besedi nekoč in danes, ni Bog religij in nima nobene zveze z zunanjimi religijami, cerkvami, duhovništvom, rituali, zakramenti ter Bogom podzemlja, ki si želi krvne daritve, pobira davke, prispevke, sodeluje v vojnah, ubijanju in mučenju ljudi, živali in narave. Aspekte Svobodnega Duha obravnava med drugim tudi Zdrava televizija v svojem programu. 

Spoštovane bralke in bralci, vsak izmed nas ima svobodno odločitev, kako in po katerih zakonih bo uredil svoje življenje, pomembno je le, da se zavedamo tudi odgovornosti za svoja dejanja do samega sebe, do bližnjih, do Boga v nas ter do celotnega stvarstva. Kajti le od nas je odvisno, kakšna prihodnost čaka nas in naše otroke.

Avtor: Stanko Valpatič  

1. Pogled na prispevek avtorja Stanka Valpatiča – Uničevanje narave in množično živinorejo je omogočila »znanost«!

Zapisala: prof. ddr. Ana Vovk Korže

Avtor prispevka je prav v času koronavirusa izpostavil bistveni problem družbe, to je nepovezanost človeka z naravo, ki se je v zadnjih desetletjih strašno povečala, zlasti s prodorom velikih trgovskih centrov. Človek je bil ves čas del narave, tako tudi bo, ta vmesni čas pa se moramo čim bolj truditi, da ta proces izpostavimo, kot piše avtor prispevka. V zvezi z miroljubnim kmetijstvom beremo, da je človek del narave, zato mora v skladu z naravo tudi delovati. Glavno pozornost je treba posvetiti življenju v tleh, delovanju mikroorganizmov in živali, ki proizvajajo hrano za rastline, rahljajo zemljo in ohranjajo kakovostna tla. Miroljubno kmetovanje temelji na vključitvi pridelovalnih površin v naravno okolje in sistem biotopov, kot so gozdne površine, drevesne ali grmičaste žive meje, travniki, cvetlice, površine v prahi in sukcesivne površine. Zelene komponente niso namenjene pridelavi hrane za človeka, temveč imajo številne okoljske učinke – nudijo hrano in habitat prostoživečim živalim in drugim organizmom, katerih prisotnost je nujna za zdrav in odgovoren agroekosistem v ravnovesju. Z miroljubnim kmetovanjem lahko na ta način ohranjamo in spodbujamo biodiverziteto, zato bi ta pristop moral postati del izobraževalnega sistema. Prav zato množična živinoreja nima prostora v trajnostnem življenju, ki ga zahtevajo tudi uradni dokumenti.

Če se navežem na Stanka Valpatiča, miroljubno kmetovanje izključuje živinorejo oziroma koriščenje domačih živali in njihovih produktov predvsem zaradi etičnih razlogov in negativnih vplivov živinoreje na okolje. Kmetijstvo z živinorejo, umetnimi gnojili in škropivi v veliki meri prispeva k onesnaževanju in zastrupljanju okolja in voda ter posledično k podnebnim spremembam. Kot navaja Stanko, vedno pogosteje slišimo, da onesnaženo in zastrupljeno okolje povzroča bolezni, tudi virusne in bakterijske, kot smo jim priča sedaj. Npr., severni del Italije, kjer se nahaja Bergam, je eno izmed najbolj onesnaženih območij v Evropi, kjer imajo vsako leto veliko obolelih in mrtvih zaradi virusnih obolenj. 

Po drugi strani kmetovanje, ki je usmerjeno le v rastlinsko proizvodnjo, predvsem poljedelstvo, zelenjadarstvo in sadjarstvo, kjer ni reje živali in živalskih iztrebkov (gnoja in gnojnice), pomeni veliko zaščito za naravo, živalski in rastlinski svet. Kmetje na splošno v namene rodovitnosti tal ne uporabljajo klavničnih odpadkov ali katerih koli stranskih produktov živali, ki dokazano negativno vplivajo na zdravje zemlje.

Žalostno je, da zadnja desetletja znanost podpira ubijanje živali pod pretvezo, da je meso za človeka pomembna zdrava hrana, za kar vemo, da ni res. Celo nasprotno, škodljivo je tako za zdravje kot za duševni razvoj. Da bi dosegli cilj miroljubnega življenja, bi bilo potrebno doseči dve večji spremembi, na eni strani podporo pravičnemu raziskovanju, s čimer bi znova oživeli odnose med naravo in človekom in omogočili doživljanje globljih ciljev življenja, ki jih mnogi občutijo že, ko se ukvarjajo z delom v naravi. Poleg psihično zdravega načina življenja preko zares pomembnih raziskav za prihodnost bi tovrstna spoznanja morali prenesti v izobraževanje, na kar nas opominja sedanji čas, ko spoznavamo, kako zelo pomembno je poznati sebe, biti s sabo, ko je prepovedano biti z drugimi (danes zaradi virusa, drugič se lahko pojavijo drugi razlogi).

Članek avtorja je zato izredno pomemben za dosego premikov od kapitalistično zasnovane družbe k miroljubni. Četudi se to v tem trenutku zdi še tako nemogoče, bodo tudi razmere v svetu zahtevale drugačno življenje. Zato velika pohvala Stanku Valpatiču za prispevek in opomin znanosti, da naj ne podpira kmetijstva s poudarkom na živinoreji in agrokemiji ter drugih v prispevku navedenih grozodejstvih nad živalmi  s kvazi raziskavami, četudi jih financirajo korporacije, saj bodo ti ljudje sčasoma doživeli lastno katarzo, kar se že dogaja. Množična živinoreja  je prepoznana kot pot v pekel, zaradi negativnih vplivov na podnebje, in to je nujni razlog, da se enostavno prepove. Imamo veliko znanj in izkušenj, da lahko pridelamo zdravo rastlinsko hrano, in za to ni potrebno uničevati življenja.

2. Pogled na prispevek avtorja Stanka Valpatiča – Uničevanje narave in množično živinorejo je omogočila »znanost«!

Zapisal: Valentin Gorjanc, univ. dipl. inž. kmetijstva

Nekoč sem mislil, da bom z znanostjo, s pridobljenim znanjem v šoli in na fakulteti spoznal resnico oz. tisti ‘prav’ za dobro vseh. Dandanes pa ugotavljam, da bi lahko do resnice prišel tudi brez formalne izobrazbe. Lahko bi že prej vzel v roke knjige božanske modrosti iz »Gabriele, založba Beseda«, in zato ne bi nujno rabil hoditi v šolo ali na fakulteto. Mnogokrat sem si pri svojem delovanju resnico sam zamegljeval, ker sem kot edino pravilno upošteval le priučeno znanost. Ugotavljam, da brez sočasnega upoštevanja božanske modrosti delujem pomanjkljivo, pristransko ali povsem napačno in prispevam k današnjemu zaskrbljujočemu stanju našega planeta.

Zdi se mi zanimivo in navdušujoče, da božanska modrost ponuja spodbude in nasvete na vseh področjih življenja tudi v današnjem času, prav tako pa na področju pridelovanja hrane in kmetijstva (znano kot Miroljubno kmetijstvo). Tekom študija kmetijstva sem si ustvaril možnost, da sem lahko svoj poklic doživel v praksi, in veseli me, da sem lahko od 2. letnika dalje delal in pomagal na kmetijah v Sloveniji, ki delajo prve korake k miroljubnemu kmetijstvu. Nato sem v 5. letniku dobil možnost opraviti še eno leto praktičnega usposabljanja v Nemčiji pri skupini povezanih kmetij in podjetij, ki tvorijo koncept od pridelave do kupca, vse iz ene roke, na miroljuben način v razvoju za dobrobit narave in živali. Moj cilj sedaj je spoznavati in biti aktiven v takšnem kmetijstvu, ki se vse bolj ravna po zgoraj omenjenih priporočilih, za naravo in vse živali ter posledično za ljudi. Ugotavljam, da se te nasvete da postopoma uresničevati. S takšnim načinom kmetovanja je mogoče proizvajati hrano na večjih kmetijskih površinah ter ustvariti povezanost z vedno večjo množico navdušenih in zadovoljnih kupcev, obenem pa tudi živali in drugih bitij narave. Skupaj lahko gradimo nekaj dobrega za Novi čas.

O nekaterih mojih doživetjih si lahko preberete v mojem članku »Ali je pomembno, na kakšen način je hrana pridelana?« na spletni strani Društva za osvoboditev živali.

3. Pogled na prispevek avtorja Stanka Valpatiča – Uničevanje narave in množično živinorejo je omogočila »znanost«!

Zapisal:  Moris Hoblaj, dipl. sociolog in teolog

Kot je že dr. Ana Vovk omenila, avtor članka izpostavlja nekatera zelo pomembna, lahko rečem tudi najpomembnejša vprašanja za naše življenje. Tudi sam sem prepričan, da je najpomembneje naučiti se živeti v miru in spoštovanju z vsemi ljudmi, spoštovati in čuvati naravo ter paziti na življenje živali, ker so del celote. V njih diha isti duh kot v nas in so prav tako kot mi božje stvaritve. Res je, Bog ni nikoli v zgodovini zapovedal ali dopustil jesti živali, čeprav duhovniki svoje vernike tako učijo, ker je tako zapisano v Bibliji. Za avtorja zgodovinsko gledano očitno ni več vprašanje, da je tekst v Bibliji, ki govori o ubijanju, žgalnih daritvah in uživanju živali, podtaknjen Jezusu in vsem božjim prerokom v zgodovini s strani ponarejevalcev Biblije po nalogu duhovniške kaste. Bog se ne spreminja; kakor je govoril nekoč po Abrahamu, tako govori danes v preroški besedi po Gabriele. Zato navedbe v članku, povezane s preroško besedo nekoč in danes po Gabriele, držijo! Članek razumem kot dokumentirano opozorilo za vse tiste, ki razmišljajo v tej smeri, in nikakor ne gre za ogovarjanje nekoga ali zavajanje. Avtorju članka se očitno zdi pomembno, da ljudje spoznajo resnično Božjo Besedo v poplavi različnih duhovnih ponudb, kajti resnica nam lahko pomaga k hitrejšemu prepoznanju morebitnega lastnega napačnega mišljenja, dejanj in življenja, ter vzbudi v nas željo po spremembi, kar lahko pomeni boljše ravnanje s soljudmi, živalmi in naravo.

Pred mesecem dni je priznan nemški filozof in bivši profesor sociologije Jürgen Habermas postavil porazno diagnozo današnji družbi, posebej znanosti. Rekel je: »Znanje o našem neznanju ni bilo nikdar tako veliko kot je danes.« Z drugimi besedami: znanost, ki ji želi pripadati tudi teologija, je postala koalicija slepih oziroma – non plus ultra – hoče voditi človeštvo v boljšo prihodnost. Toda, če slepec vodi slepca, vemo, kje končata  – oba padeta v jamo!

Avtor članka Uničevanje narave in množično živinorejo je omogočila »znanost«! Stanko Valpatič ne želi slediti slepcem in to je zlata nit na horizontu, ki kaže na to, da bi lahko bila noč neznanja in terorja nad ljudmi, živalmi in naravo skoraj za nami. Avtor razmišlja v slogu Nove dobe in Svobodnega Duha, kjer bodo ljudje živeli miroljubno s soljudmi, živalmi in celotno naravo.

Stanko Valpatič kaže na vizijo vélikih ljudi, čeprav ve, da so bili ti ljudje zaradi svoje vizije preganjani, mučeni in brutalno ubiti – in kako je danes? Zasmehovani so in izpostavljeni roganju. Avtor govori proti znanosti in religiji in o tem, da imata le enost v svetu in komunikacija z našim Stvariteljem prihodnost. Ne govori samo kot poljedelec. K tej enosti želi doprinesti s svojim vsakdanjim delom. Upam, da ni edini. Hvala za pogum!

Zadnji prispevki

Uničevanje narave in množično živinorejo je omogočila »znanost«!

Tako imenovani razvoj človeštva in znanost, ki je v službi kapitala, ne upoštevata božjih zakonitosti in priporočil o miroljubnem odnosu do...

BILI SMO OPOZORJENI: »Pomor živali je smrt ljudi«

Pred dvema desetletjema je po Evropi na grmadah gorelo na deset tisoče govedi, kar je vznemirilo svet. Mnogi so celo govorili o...

Zgibanka Tla, na katerih živimo in miroljubno kmetijstvo

V maju 2019 je Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice izdalo poučno zloženko z naslovom Tla, na katerih živimo in miroljubno...

Po prepovedi pesticidov cveti narava, kmetijstvo in turizem (Lupa portal)

Kot poroča portal Lupa, je indijska država Sikkim prepovedala vse pesticide. Po prepovedi pesticidov se je narava ponovno razbohotila, poljščine uspevajo vse...

PRAVICA DO MOŽNOSTI VEGANSKEGA OBROKA V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH

VEGANSTVO je Svet Evrope, vodilna organizacija za spoštovanje človekovih pravic v Evropi, potrdil kot pomembno, resno in koherentno prepričanje. Po Ustavi Republike...

Sara Zupan: “PRIHAJA KNJIGA VEGANSKIH PRIČEVANJ.”

Sem književnica in pisateljica, veganka, navdušenka nad zdravo prehrano in mama. Lani novembra je izšel moj prvi roman Zapiski nore sladostrastnice, izid...