Domov Članki Werner Schmidt vsak dan del prostega časa nameni prostoživečim živalim

Werner Schmidt vsak dan del prostega časa nameni prostoživečim živalim

Besedilo: Stanko Valpatič

Za gospoda Wernerja Schmidta iz Ostrožnega pri Ponikvi lahko rečemo, da je zanimiv gospod. Verjetno ni veliko ljudi, ki bi s takšnim veseljem skrbeli za prostoživeče živali. Werner namreč ne izpusti niti enega dneva, pa naj bo dež ali sneg, da ne bi oskrbel ptičjih krmilnic ter nalil svežo ali pozimi toplo vodo v napajalnike za ptice in druge živali. Gre za izjemno skrb in disciplino, kakršno le redko kje vidimo. Za vas objavljamo zanimiv pogovor z Wernerjem.

Werner, vsi, ki vas poznamo že dlje časa, vemo, da se je vaša skrb za živali pojavila že pred nekaj leti. Zakaj ste začeli tako redno in disciplinirano skrbeti za živali?

Ko sem prevzel nalogo dajanja hrane in vode živalim in pticam, sem to počel kot postransko dejavnost. Vendar sem sčasoma postal bolj pozoren na okolje in vedenje ptic, s toplejšimi poletji
pa sem ugotovil, da je potrebne več vode. Tako sem se začel bolj ukvarjati z okoljem in spoznal
sem, da se varstvo okolja začne pri meni. Zadnjih 20 let nam je pokazalo, kam gremo, če se končno ne bomo pripravili na zmanjšanje dobička in če si ne bo vsakdo prizadeval za varstvo okolja v svojem gospodinjstvu. Če vsako gospodinjstvo vsako leto proizvede le 10 kg manj odpadkov in se v prihodnjem letu potrudimo prihraniti še malo več, bo gora odpadkov vsako leto malo manjša, okolje pa nam bo za to hvaležno. Okoljevarstveniki gredo na ulice in protestirajo za varstvo okolja, vendar niso vzorniki, ko je treba po demonstracijah očistiti ulice in okolico. Dokler naši politiki in ljudje ne bodo spremenili svojega načina razmišljanja, ne bomo mogli rešiti okolja pred propadom. Opazovanje okolja in vprašanja o našem ravnanju so me pripeljali do prepričanja, da je le vprašanje časa, kdaj se bo celoten sistem sesul. Nemčija je že 15. maja 2022 porabila vse svoje vire za vse leto. Koliko Zemelj potrebujemo na leto, da preživimo? S takšnim pogledom na okolje in s spoznanjem, da smo vsi božja bitja in da bi se morali držati božjih zapovedi in Jezusovega govora na Gori, je razumljivo, da moram nekaj storiti za živali in okolje.

Koliko krmilnic za ptice polnite vsak dan in kje vse so postavljene? Ali pozimi pojedo več?

Pozimi sem tri krmilnice napolnil s sončničnimi semeni. Na južni, zahodni in severni strani imam
po eno krmilnico. Jeseni sem bil nekoliko zaskrbljen, ker skoraj nobena ptica ni prišla mimo in ni ničesar pojedla. Potem pa sem prebral, da je bil lani presežek hrane za ptice in da so pobrale semena in jedrca na polju ter šele pozneje, ko na polju ni bilo več ničesar, sprejele jedrca iz krmilnice. Potem sem bil spet pomirjen.

Koliko posod za vodo vsak dan očistite in napolnite?

Na splošno vsak drugi dan očistim tri napajalna korita. Dve v okolici hiše in eno v gozdu. V gozdu
moram vsak dan naliti nekaj vode, saj poleg ptic tam po vodo hodijo tudi srne, lisice in celo mačke.
Pozimi je včasih težko razbiti led, ki je nastal ponoči. Poleti pa posode vsak dan napolnim s hladno vodo. V vročini je voda zelo dobro sprejeta. Ker naši potoki in ribniki zaradi prevelike količine gnoja, industrijskih odpadnih voda in fekalij iz hiš niso več čisti, je ta voda že po kratkem času onesnažena. Zato živalim dajem svežo vodo.

Vsi vemo, da živalske vrste pospešeno izumirajo, še posebej zaradi uničujočega kmetijstva, ki živalim krade življenjski prostor. Kaj pravite na to?

V začetku devetdesetih let so na Štajerskem izplačevali subvencije, da so kmetje izsuševali mokrišča in rezali žive meje. Več kot 20 let pozneje so kmetom ponovno izplačali subvencije, da so obnovili mokrišča in ponovno zasadili nekaj živih mej. Nisem razumel, zakaj je bilo treba najprej nekaj uničiti, da bi nato prišli do spoznanja, da je bila odločitev napačna in da bomo vse skupaj povrnili v prvotno stanje. Z uničenjem mokrišč in živih mej živali ostanejo brez življenjskega prostora in si morajo poiskati drugo območje ali pa izumrejo, ker nimajo več primernega življenjskega prostora. Vsako leto se življenjski prostor prostoživečih živali in rastlin
uničuje in zmanjšuje, kar ima zelo daljnosežne posledice za okolje, živali, rastline in tudi za ljudi.

Tudi umetna gnojila, škropiva, gnoj in gnojnica prispevajo k izumiranju živalskih in rastlinskih vrst. Ali veste kaj o tem, kako to vidite vi?

Kmetje so danes odvisni od kmetijskih multinacionalk in subvencij države. Delajo le tisto, kar prinaša denar, in ne tistega, kar je dobro za okolje. Kmet je danes podjetje za uničevanje zemlje in ne negovalec krajine, kar je pravzaprav njegov poklic.
Z vedno večjimi stroji, gnojevko, gnojili in pesticidi uničuje zemljo in za to dobiva še subvencije. Kmet bi moral obdelovati svojo zemljo tako, da bi se v tleh lahko nabiral humus, ne pa da se tla
uničujejo. Dokler se ta sistem ohranja, so divje živali, rastline in žuželke veliki poraženci. Le s spremembo sistema se lahko morda nekaj malega spremeni. Zemlja s spremembo ne bo takoj
sodelovala, potrebuje veliko časa, da se prilagodi in si nekoliko opomore.

Moderna kmetijska politika je v zelo kratkem času uničila bivališča in hrano za mnoge živali, predvsem ptice. Obenem pa v tem kratkem času manjka na milijone poljskih škrjancev, velikih strnadov in jerebic, ker preprosto nimajo več hrane. Edina možnost, ki jo imamo, je namestiti krmilnice ter živali hraniti skozi vse leto. Je tudi to razlog, da ptice hranite vse leto vsak dan?

S tem se lahko samo strinjam. Izumiranje živalskih vrst dobiva vedno hitrejše in večje razsežnosti. Vsak starejši voznik avtomobila ve, da je bilo treba v preteklosti ob vsakem točenju goriva vetrobransko steklo očistiti komarjev. Danes komarjev na vetrobranskem steklu skoraj ni, saj jih je vedno manj, s tem pa je manj tudi virov hrane za številne vrste ptic. Zato je pomembno celoletno hranjenje ptic.

Koliko kilogramov semen na leto približno porabite za živali?

To vprašanje moram oceniti, ker do zdaj nisem razmišljal o tem, koliko hrane potrebujem na leto. Ocenjujem, da je to približno 160 kg.

Se je v tem času, ko dnevno skrbite za živali, spremenil tudi vaš odnos do njih? So vam živali postale bližje kot prej?

Moj odnos do živali se je spremenil v tem smislu, da jih zdaj vidim kot božja bitja, zato imajo enako pravico do življenja na Zemlji kot ljudje. Zato je treba za živali in naravo skrbeti in jih
spoštovati, ne pa jih izkoriščati in uničevati.

Okrog vas je slišati veliko ptic, vas njihovo petje osrečuje, razveseljuje?

Zelo prijetno je, ko zjutraj odprem okna in slišim petje ptic. To je odličen način za začetek dneva
in to zelo cenim. Tudi zvečer se ptice precej glasno poslovijo, preden se stemni.

Vas žena podpira pri tem ali nasprotuje? Kako gleda na ta vaš hobi?

Moja žena me podpira in je zelo vesela, ko ji ptice poleti pomagajo odganjati škodljivce s solate in zelenjave na vrtu. Tako lahko shaja brez pesticidov, na ekološkem vrtu pa zelenjava in solata zelo dobro rasteta.

Bi kaj sporočili našim bralcem?

V zadnjih nekaj letih sem spremenil svoj način razmišljanja v smislu, da drugače vidim življenjske
povezave. Z opazovanjem živali, narave in oddaj televizije Sophie z informacijami o življenju in
njegovih povezavah sem spoznal, da lahko nekaj spremenim le, če se držim 10 zapovedi in naukov Jezusa Kristusa v njegovi pridigi na Gori. Na ta način sem lahko bolje razumel nekatere življenjske kontekste ali spremenil svoj pogled.

Revija Osvoboditev živali, letnik 21, št. 45, junij 2023, str. 28-29.

 

 

Zadnji prispevki

Pesticidi imajo posledice za naše zdravje, Glifosat

Besedilo: Valentin Gorjanc, dipl. ing. kmetijstva Glifosat je po definiciji herbicid, pogosto prodajan pod komercialnima imenoma Roundup in Boom efekt, ki ju je...

PTICE POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Besedilo: Anja Brumen Fotografije: Alen PlojZima je za živali, tudi za ptice, zelo težek čas. Iskanje hrane, mraz, zamrznjena napajališča … Nekatere od...

Zdrava tla – zdrav pridelek

Besedilo: Karmen Brumen Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’,...

Novoletno voščilo 2024

Mir, ljubezen in spoštovanje so vrednote, o katerih ljudje največ govorimo v tem prazničnem času.Začnimo...

Ali je pomembno, kakšno rastlinsko hrano jemo?

Besedilo: Jelena Dimitrijević Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega...