Domov Članki ZAKAJ KUŽKOV IN MUC NE KUPUJEMO, AMPAK POSVAJAMO? Indira Luna Lori

ZAKAJ KUŽKOV IN MUC NE KUPUJEMO, AMPAK POSVAJAMO? Indira Luna Lori

  • Besedilo: Petra Komel
  • Fotografija: arhiv Indire Lune Lori

Dejstvo je, da so vse živali nekoč bile travniške ali gozdne in da jih je človek zasužnjil tako ali drugače za svojo korist, kar je bila ena izmed velikih napak človeštva. Če je človek nekatere živali križal in udomačil, da bi mu bile za družbo, je njegova osnovna dolžnost, da zanje dobro skrbi do njihove naravne smrti. Da je do njih spoštljiv in ljubezniv. Ali za živali, ki jih imenuje »hišni ljubljenčki«, res tako dobro skrbi, kot si misli? O tem smo se pogovarjali z Indiro Luno Lori, predsednico društva Angelske šapice.

Koliko let že deluje vaše društvo in na kakšen način pomaga zapuščenim kužkom?

Naše društvo uradno deluje od leta 2016, neuradno sem pa že veliko prej vstopila v pasji in mačji svet. S problematiko naših sosednjih manj razvitih držav sem se srečala že leta 2010. Naše društvo Angelske Šapice pomaga pri zbiranju hrane, ostalih pasjih zadev (odeje, posodice, povodci, ležišča …), pomagamo pri iskanju novih domov in tudi zbiranju donacij za veterinarske stroške.

Vsekakor smo bolj osredotočeni na Balkan. Zakaj? Ko sem pred leti hotela pomagati v Sloveniji, ni šlo. Bolj sem se trudila, bolj sem bila zavrnjena. Ko se je ustanovilo društvo, smo seveda energijo usmerile tudi k živalicam pri nas. Saj tukaj živimo. Predvsem se osredotočamo na prijave domnevnega mučenja živali in nepravilnih standardov bivanja, zbiranje hrane za prostoživeče mucke, iskanje domov za mucke, zbiranje donacij za operacije prostoživečih muck, reševale smo tudi ježke, golobe, srnice, miške … Za nas je žival žival.

Vaše društvo pomaga predvsem zapuščenim in trpinčenim kužkom v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Nam lahko opišete razmere v teh državah?

Razmere v teh državah so za kužke brutalne. Nimajo zavetišč, temveč samo tako imenovane šinteraje, kjer večinoma sestradajo kužke do smrti. Po ulicah jih lovijo in pobijajo. So sicer prostovoljci, ki se borijo za njih, jih hranijo, bolne in majhne umaknejo in jih namestijo v penzione. A vse to je potrebno plačati. Kužki v teh državah jedo tudi suh kruh in po več dni ne dobijo ničesar, ker enostavno ni. Popolnoma vse, kar nam ljudje donirajo, pošljemo ali sami dostavimo. Zelo smo zadovoljni z vsem, ker vemo, da bodo tudi briketi iz Lidla, Hoferja, Spara nahranili lačne želodčke. Za tiste bolj slabotne, ki potrebujejo več podpore pri okrevanju, pa vsekakor poskrbimo, da dobijo bolj kakovostno hrano.

Pomembno je, da ljudje spoznamo, da nakup živali pomeni tudi odgovornost do njene naravne smrti. Ali delate tudi na tem področju ozaveščanja?

Seveda, tudi na tem področju smo aktivne. Začne se pri otrocih. Zato smo tudi bolj usmerile svojo energijo v vrtce in šole.

Nobene živali lastnik ne bi smel zavreči, če pa jo, bi moral za to kazensko odgovarjati. Kaj pravite na to?

Vsekakor se strinjam. Po mojem mnenju, če po nakupu kužka pride do neke situacije, kjer ga ne morejo več zadržati, naj se sami tako angažirajo, da se ga odda v najboljše možne roke, ali pa pač najdejo pomoč. Vsekakor je zapustiti nebogljeno žival nekaj najbolj groznega. Vsakomur rečem, kako bi bilo tebi, če bi bil na njegovem mestu? Ne delaj tistega, za kar ne bi rad, da se zgodi tebi. Pika! Kar se tiče kazni za takšno zadevo, bi po mojem mnenju najbolj zalegel zapor za nekaj časa, da oseba razmisli o svojih dejanjih. Najhuje je, ko ostarele kužke ali mladičke zavežejo nekje v gozdu. Po možnosti za drevo, da si revše nikakor ne more pomagati.

Kako uspešni ste pri iskanju domov zapuščenim kužkom in kako prepoznate dobrega posvojitelja zanje?

Uspeh je velik, je pa zelo naporno. Do prepoznave dobrega posvojitelja je treba iti čez kar nekaj neuspelih poskusov. Absolutno je pa tisti prvi instinkt, občutek, vedno pravi. Preden ga zares začnemo poslušati, lahko mine kar nekaj časa.

Vsekakor se najprej osredotočimo na poslano sporočilo …

  1. Je pes na voljo?

  2. Bi ga prišli iskat, od kod ste?

  3. Pozdravljeni, smo družina z dvema odraslima otrokoma. Zasledili smo oglas o kužku …

Mislim, da je jasno, s kom je vredno vpostaviti komunikacijo. Vsekakor vsem pošljemo vprašalnik, bolj podrobno pa preverimo tiste, ki so bili vljudni in pri katerih začutimo njihovo energijo.

Preverimo FB profil, če imamo kakšne znane prijatelje, povprašamo tudi njih. Osebo pokličemo, se kar nekaj časa pogovarjamo z njo, povemo vse glede kužka in tudi najhujše možne zadeve, ki se lahko zgodijo, ko prispe … Obiščemo dom in nato se odločimo. V povprečju je potreben teden dni za posvojitev enega kužka in potem, če so ljudje pravi, se počaka še kar nekaj časa, saj je treba organizirati prevoz, urediti dokumentacijo, opraviti veterinarske preglede, vpis v Sloveniji …

Kako ozaveščeni so ljudje glede posvajanja kužkov v Sloveniji in kako v državah nekdanje Jugoslavije?

Pri nas je to čisto druga zgodba, vedno več je ozaveščenih ljudi glede posvajanja. V bivši Jugi je mentaliteta druga, imajo drugačen pogled, se pa tudi tam počasi spreminja.

V ZDA naj bi vsako leto evtanazirali od 1,5 do 3 milijone, v Združenem kraljestvu pa približno 20.000 zapuščenih, zdravih kužkov. Morda veste, koliko zdravih zapuščenih kužkov se letno evtanazira v Sloveniji in koliko v državah nekdanje Jugoslavije?

Letno se te številke spreminjajo, vsekakor pa niso tako visoke kot v ZDA in Združenem kraljestvu, saj smo majhna državica.

Nam lahko zaupate kaj več o vašem projektu, gradnji prvega zavetišča za kužke, kjer ne bo evtanazije?

Že od samega začetka našega društva je bila vizija zgraditi zavetišče, kjer evtanazije za zdrave živali ne bi bilo. Zavetišče ima rok 30 dni od sprejema kužka, zanj dotična občina, kjer je bil najden, plača namestitev. Koliko časa kuža ostane v zavetišču, je odvisno od samega zavetišča. Naš princip bi bil drugačen, povezovanje. Kuža, ki ne bi našel doma po 30 dneh, bi imel možnost posvajanja na daljavo in tako bi zbrana sredstva pokrila njegovo bivanje. Smo mnenja, da ob dobri reklami in vloženi energiji za vsakega kužka obstaja nekdo. Če nam je že sedaj uspelo dobiti najboljše možne domove za kužke, ki so bili na neki način že odpisani … Vložiti je bilo treba res veliko truda, že v samo zgodbo, fotografije in objavljanje. Na koncu se je pa le splačalo.

Naš plan naj bi se začel realizirati lansko leto, ko smo nameravale organizirati koncert za gradnjo oz. vsaj začetek postavitve projekta … Občina Ljubljana nam je bila pripravljena odstopiti prostor za koncert, a nas je ustavila situacija v državi. Čakamo, da se zadeve umirijo, da lahko nadaljujemo s svojimi projekti v tej smeri.

Kako sploh pride do tega, da je toliko kužkov in muc zapuščenih, brez doma?

Da so mucke in kužki brez doma, je v prvi vrsti zaradi tega, ker ljudje ne kastrirajo in sterilizirajo, in zaradi neodgovornih ljudi, ki bi imeli žival, a se ne zavedajo odgovornosti in jo nato zavržejo.

Predvsem bi izpostavila, da je pri nas vsekakor bolje kot na Balkanu. Tam sta kastracija in sterilizacija še vedno nekakšen tabu, pri nas je glede tega vedno več ozaveščenih ljudi, a seveda obstajajo izjeme. V sosednjih državah je velik problem to, da ko nabavijo kužka, pride čas gonitve, psi se sparijo in nato odvržejo brejo samičko kot smet, in tako se zgodba nadaljuje. Prostovoljci potem rešujejo nastalo škodo, ampak tega je toliko, da se situacija nikakor ne more ustaviti.

Kužki v tropih, ki niso kastrirani oz. sterilizirani, se seveda razmnožujejo. Kako je pa do tropa prišlo, so pa vsekakor odgovorni ljudje!

V kakšnih razmerah vzrejajo čistokrvne kužke brez rodovnika na tako imenovanih »pasjih farmah«?

Oh, tudi tukaj se dogajajo grozote. Kužki živijo v lastnih iztrebkih, v kletkah, brez dotikov, brez lepe besede, so kot mašine za kotenje. Mladički so prehitro odvzeti materam, tako da je rizičnost, da zbolijo, zaradi tega še veliko večja. Parijo kužke brez rodovnika, kar pomeni, da ni nobenih vzrejnih pregledov ter zdravstvenih in genskih testov … Vsaka pasma ima svojo karakteristiko in občutljivost na genetiki.

Ali je v državah članicah Evropske unije prekupčevanje s čistokrvnimi kužki brez rodovnika res na tretjem mestu, takoj za prekupčevanjem z orožjem in drogami?

Bi lahko potrdila, nisem pa seznanjena s točnim številom.

Zakaj je bolj etično posvojiti zapuščene kužke in muce kot kupovati rodovniške ali čistokrvne brez rodovnika?

Vsak človek ima svoje želje pri nabavi mucka ali kužka. Če si želijo imeti pasemskega, je smiselno, da zanj odštejejo več in ne podpirajo čistokrvnih brez rodovnika, ker če kupijo takšnega, kupijo mešančka, ki je podoben neki pasmi. Etično je vsekakor boljše posvajanje, če se odločijo za nakup čistokrvnega, pa naj bo ta resnično z rodovnikom in pri preverjenem vzreditelju.

Ali je res, da vzreditelji pasemskih psov evtanazirajo zdrave pse, če ne ustrezajo merilom, zahtevanim za določeno pasmo? Kako etična sta potemtakem vzreja in kupovanje pasemskih psov?

Tudi to lahko potrdim, je pa res, da v vsakem poklicu najdemo ljudi, ki delajo s srcem, in ljudi, ki jim je mar samo za zaslužek. Tako je tudi tukaj! Zato se je smiselno dobro pozanimati, kje se kužka vzame in kakšen je vzreditelj.

Kako lahko ljudje pomagamo zapuščenim kužkom in mucam?

Največ se bo spremenilo, če se bomo zavedali, da smo odgovorni za vse videno. Ko vidimo neko živalico, ki potrebuje pomoč in je zapuščena, lahko pa je tudi lastniška, ji pomagajmo in ne odidimo mimo z mislimi, saj bo nekdo drug. Že tukaj se lahko veliko spremeni.

Kastracija in sterilizacija ogromno pripomoreta, da se mucki in kužki ne razmnožujejo nekontrolirano.

Bolj bomo delali na tem, manj bo tega. Ne obrnite se stran, naredite nekaj. Z eno živalico ne boste spremenili celega sveta, boste pa spremenili njen svet. Če ni v vaši moči, da ji pomagate, se obrnite na zavetišče ali društva v vaši okolici.

Lahko pomagate tudi z donacijo društvom, ki se za njih borijo, z donirano hrano in ostalimi zadevami, ki jih društva potrebujejo pri svojem delovanju.

Le tako bomo naredili svet lepši, če stopimo skupaj!

Revija Osvoboditev živali, letnik 18, številka 41, junij 2021, str. 26-28.

Zadnji prispevki

KMETIJA ZA NARAVO: Video

Spoštovani! Pred vami je Stanko Valpatič, ki živi in deluje kot ekološki kmet na kmetiji Za naravo. Na podlagi svojih 35-letnih izkušenj spremljanja...

NA RADIJSKI DELAVNICI ZNANCEV, Oddaja

HVALNICA ŽIVLJENJU - DRUŠTVO ZA OSVOBODITEV ŽIVALI IN NJIHOVE PRAVICE RADIJSKA DELAVNICA ZNANCEV Povezava do oddaje: https://4d.rtvslo.si/arhiv/radijska-delavnica-znancev/174806261 Datum predvajanja: 17. sept. 2021 Dolžina posnetka: 58 min....

POZIV K SPOŠTOVANJU ZAKONODAJE IN PRAVICE ZAŠČITENIH ŽIVALI DO ŽIVLJENJA: Kaj se zares dogaja z našimi medvedi?

IZJAVA ZA JAVNOST 18. 9. 2021 Po odločitvi Agencije RS za okolje naj bi lansko leto v Sloveniji postrelili...

UBIJANJE KOT NAČIN REŠEVANJA TEŽAV Z MEDVEDOM, Vpliv medijev

Besedilo: Metka Pekle Slovenski mediji so v zadnjih letih odigrali nemajhno vlogo pri slikanju katastrofičnega položaja slovenskih rejcev, posledično pa tudi pri širjenju...

KAKO DOLGO SE LAHKO ŠE NORČUJEJO IZ NAS? Vlada in lovci želijo pobiti čedalje več divjih živali.

Besedilo: Stanko Valpatič Vlada in lovci želijo pobiti čedalje več divjih živali. Da bi ugodili javnosti, si izmišljujejo vedno nove laži in zavajanja....

JE EKOLOŠKA HRANA DRAGA?

Mnogi pravijo, da je ekološka, na naraven način pridelana hrana dražja. Ali je to res? VEČ MINERALOV, VITAMINOV IN...