Domov Članki Intervju: Petra Mihalek Novak, dr. med. "ZDI SE, DA JE VELIKO LAŽJE...

Intervju: Petra Mihalek Novak, dr. med. “ZDI SE, DA JE VELIKO LAŽJE POTISNITI GLAVO V PESEK IN SE PRETVARJATI NAPREJ.”

Besedilo: Stanko Valpatič

Žal so zdravniki, ki si upajo spregovoriti o tem, da živalska hrana ni nujna v naši prehrani, kot nas v to nekaj zadnjih desetletij želi prepričati zdravstvo, še vedno zelo redki. Gospa Petra Mihalek Novak, dr. med., je bila ena izmed redkih pred mnogimi leti, ki so javno spregovorili o nepotrebnosti in škodljivosti reje živali za našo hrano. Po več letih so se naše poti zopet srečale.

Foto: Janez Kotar

Veliko let je že minilo, odkar ste zadnjič pisali za našo revijo. Takrat smo govorili še o vegetarijanstvu. V zadnjih letih pa se govori predvsem o veganstvu. Vse je razvoj.

Vegetarijanka sem postala pred štiriindvajsetimi leti, vendar sem že kot otrok vedno odrivala meso na rob krožnika. Razlog za moje vegetarijanstvo je bil odpor do mesa kot takega, a ko sem se odločila za ta korak, sem ugotovila, da s tem prizanesem živalim, ki jim zaradi mene ni treba umreti. Počasi sem začela doumevati tudi, da z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov zaradi mene živali še vedno trpijo. Grozno se mi je zdelo, ko sem si poskusila predstavljati, da bi me celo življenje “molzli”, da bi recimo z mojim mlekom nahranili teličke ali pa, še slabše, krave in bike … Pa je bilo dojenje mojih otrok zame eno lepših dejanj mojega življenja. Vendar moram priznati, da je to proces ali kot praviš ti, Stanko, razvoj.

Priznam, da se mi še danes kdaj zazdi, da nujno potrebujem košček sira ali jogurt, ki si ga tudi privoščim. Vendar me tudi ta “priboljšek” ne zadovolji. Vedno pogosteje se mi celo zdi, da moje počutje po takšni hrani ni najboljše. Je pa danes čedalje lažje, saj je na izbiro vedno več rastlinskih izdelkov, s katerimi se človek lahko “pocrklja” ali zadosti npr. večjim potrebam po vnosu beljakovin ob večjih fizičnih naporih. Tudi kar se tiče slaščic, ki so moja šibka točka, vedno redkeje pristanejo v mojem izboru takšne, ki vsebujejo tudi živalske sestavine.

Pred kratkim sem neizmerno uživala, v gurmanskem smislu, ob veganskem golažu in polenti, ki ju je pripravila ekipa Društva za osvoboditev živali v sodelovanju z Vege & dobro ob mojem rojstnodnevnem praznovanju. Še danes se mi cedijo sline, če se spomnim nanju. Celo moji prijatelji, nekateri zagrizeni mesojedci, so bili polni pohval. To je nedvomno znak, da se da tudi gurmanski apetit mesojedcev potešiti z vegansko hrano. Komaj čakam na naslednjo priložnost, da bomo spet lahko uživali ob enkratnih okusih Vege & dobro!

Za demokratično družbo in državo, za kar se imamo, bi bilo logično in normalno, da je način prehranjevanja, kot tudi vse ostalo, svobodna izbira posameznika. Toda še zdaleč ni tako.

Bojim se, da smo živeli v iluziji, da živimo v demokratični družbi. In da lahko vplivamo na to, da se stvari ob tehtnih razlogih spremenijo na bolje. V trenutni situaciji ob covid “pandemiji” in ob posledičnih ukrepih se je ta iluzija razblinila. Vendar se zdi, da je veliko lažje potisniti glavo v pesek in se pretvarjati naprej. Ob tem se zavedam, da je lahko še slabše. Samo da še ne vem, ali to slabše že sedaj prihaja tudi do nas …

Ko sem pred nekaj leti klicala odgovorno osebo za prehrano v javnem vrtcu, ali bi lahko ob sprejemanju jedilnika za vrtčevske otroke upoštevali priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, kjer svetujejo meso le trikrat na teden, je bil odgovor jasen ne. Na  vrtčevskem jedilniku je bilo namreč vsak dan vsaj enkrat meso, včasih celo dvakrat (pašteta za zajtrk in potem recimo obara za kosilo). Obrazložitev je bila, da je jedilnik sestavljen po predlogih pediatrov in oni imajo zadnjo besedo. Lahko sem samo prosila vzgojiteljico, naj mojemu otroku na krožnik ne daje mesa, in upala, da je upoštevala moje želje.

Tudi zadnji dogodki okrog koronavirusa kažejo na vse večjo prisilo in kratenje svobode.

Boli me, ker v trenutni situaciji ni nobene možnosti dialoga. Ali si za to, za kar so drugi, ali pa bodi tiho! Žal pa je to trenutna situacija po vsem svetu. Na Filipinih te lahko zaradi tega, ker ne nosiš maske, celo ustrelijo. Pa če se nam Filipini zdijo eksotični … v Avstraliji te lahko zaradi napačnega nošenja maske odpeljejo v zapor!

Skrbi me, ker stroka (epidemiologi, infektologi, patologi, skratka zdravniki različnih specialnosti, mikrobiologi, virologi in drugi znanstveniki) na osnovi novih znanstvenih spoznanj želi razložiti, kaj se dogaja z virusom Sars-cov-2 ter “pandemijo”, pa se strokovnjaki ne želijo izpostavljati in javno spregovoriti. “Mainstream” mediji jim ne dajo možnosti, v medmrežju pa celo brišejo njihove posnetke. Neki nemški zdravnik, ki se je že na začetku izpostavil z drugačnim mnenjem, je dejal, da je to storil iz občutka dolžnosti. Stara starša, ki sta preživela nacizem, sta mu dejala, da ko začne sistem cenzurirati, je treba reagirati, sicer je prepozno. Tako se je zgodilo z nacizmom.

“Boli me, ker v trenutni situaciji ni nobene možnosti dialoga. Ali si za to, za kar so drugi, ali pa bodi tiho!”

Bolezni, tudi virusne, so zelo povezane z ubijanjem živali in prehranjevanjem z njimi, zastrupljanjem in uničevanjem narave in voda.

Ne razumem, kako ljudje ne uvidijo, da z zastrupljanjem zemlje in vode zastrupljamo sami sebe. Tudi bolezni, kot je npr. bolezen norih krav, bi nas morale kaj naučiti. Mislim pa, da je velik problem pogostega uživanja mesa in drugih živalskih izdelkov naš način življenja. Reklame, ki vplivajo na našo podzavest, lahka dostopnost živil, ki so že očiščena in pripravljena, finančna možnost, da si pravzaprav kadarkoli lahko privoščimo karkoli. Če bi morali sami rediti ali loviti živali, jih sami ubijati in pripravljati, bi verjetno jedli precej manj mesa, kar velja tudi za največje nasprotnike vegetarijancev in veganov.

Sodoben način življenja je tudi kriv za to, da smo odtujeni od dela z naravo. Kakšen čudovit občutek je, ko lahko občuduješ rastline na vrtu, kako vzklijejo, rastejo, rodijo! Sama sem mestni otrok, ampak letos sem končno dobila manjši kos zemlje, kjer se učim ustvarjanja z naravo. Seveda na ekološki način! Vrtne “sovražnike” zaenkrat preganjam s sodo bikarbono, cimetom in pivom.

Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji samo zaradi raka umre letno 4.000 ljudi. To je pogosto povezano z nezdravim slogom življenja, prehranjevanja in pitja. In še vedno so dovoljeni dokazano smrtonosen glifosat ter druga škropiva. Zdravniki pacientom še vedno priporočajo, nekateri celo vsiljujejo meso.

Včasih, ko so me ljudje zbadali zaradi vegetarijanstva, sem jim navajala številne zdravstvene razloge, zakaj mislim, da je moj način prehranjevanja bolj zdrav. Danes tega ne počnem več, če me izrecno ne vprašajo za nasvet. Morda sem postala modrejša. Verjamem, da ima vsakdo pravico sprejeti svoje odločitve. In potem tudi nositi posledice teh odločitev. Imam prijateljico, pravnico, ki je velika zagovornica mesne prehrane. Vendar se o hrani ne pogovarjava več. Spoštujeva odločitev druga druge. Verjetno bova šele čez 20 ali 30 let vedeli, katera je imela prav, vendar bo takrat za eno od naju že prepozno. Vem pa, da je za zdravje potrebno veliko več kot le zdrava prehrana. To je lepo opisano v knjigi Zdravi pri stotih avtorja Johna Robbinsa. Najpomembnejši za zdravo in dolgo življenje so vseeno naši odnosi. Zdrava prehrana pa je gotovo zelo pomemben jeziček na tehtnici.

“Kar se tiče zdravnikov, mojih kolegov, imam slabe izkušnje. Tako v zvezi s prehrano kot s čimerkoli, kar je drugačno od tega, kar so se enkrat naučili.”

Kar se tiče zdravnikov, mojih kolegov, imam slabe izkušnje. Tako v zvezi s prehrano kot s čimerkoli, kar je drugačno od tega, kar so se enkrat naučili. Pa naj gre za bosonogi tek, naraven porod, veganstvo ali pa način zdravljenja. Očitno smo zdravniki prepričani v svoj prav in zelo težko sprejmemo, da je lahko resnica tudi drugačna. Sama običajno iščem načine, kako k stvarem pristopiti čim bolj naravno in predvsem povzročiti čim manj škode. V to me ženeta neka notranja radovednost in prepričanje, da je narava popolna in ima popolne rešitve, samo najti jih moramo. Znanost pa je nadgradnja tega. Seveda moramo biti z novimi spoznanji previdni in jih ne izkoriščati. Tako kot je lahko v določenem trenutku antibiotik pomemben za ozdravitev, pa lahko napačna in pretirana uporaba antibiotikov vodi v katastrofo. In to se nam je že zgodilo na svetovni ravni. Če zlorabimo znanost, bomo prej ali slej plačali visoko ceno.

Danes je že veliko študij, ki potrjujejo, da je pretirano uživanje mesa škodljivo. Seveda se bodo takoj našli takšni, ki bodo rekli, da je škodljiva samo določena vrsta priprave mesa. In tudi za to obstajajo študije. Vseeno sem mnenja, da je naša dolžnost, da se sami dobro izobrazimo in na koncu tudi sami sprejmemo odločitev, za katero menimo, da je najboljša za nas. Zdravnikova dolžnost pa je, da nam svetuje in ne glede na našo odločitev stoji ob strani.

Danes imamo v družbi tudi vedno večji problem razširjenosti sladkorne bolezni, nepravilnega načina življenja, prehrane in pitja.

Slab način življenja, slaba prehrana, prekomerno pitje alkohola, kajenje – vse to slabo vpliva na naše zdravje in našo kvaliteto življenja. Če ne v tem trenutku, pa gotovo enkrat v prihodnosti. Danes se ne moremo več izgovarjati, da tega ne vemo. Vendar pa nič od tega ne boli oziroma, še slabše, veliko od tega nam daje trenutni občutek ugodja, potešitve. In hitro najdemo izgovore in opravičila, zakaj to počnemo. To je v človeški naravi. Okolica pa nas k temu še spodbuja. Celo če smo se odločili za bolj zdravo pot, je v okolici vedno veliko skušnjav. Pri nas doma smo že več kot deset let brez televizije, ne prejemamo tiskanih reklam in, če le morem, grem v trgovino brez otrok, da se čim bolj izognem zunanjim slabim vplivom.

“Naša dolžnost je, da se sami dobro izobrazimo in na koncu tudi sami sprejmemo odločitev, za katero menimo, da je najboljša za nas. Zdravnikova dolžnost pa je, da nam svetuje in ne glede na našo odločitev stoji ob strani.”

Pred mnogimi leti sem bila na predavanju profesorja Huberta Požarnika, ki je izrekel zelo pomembno dejstvo: Ne mislite, da bo država poskrbela za vas. Sami morate poskrbeti zase.” Potrditev tega se mi zdi npr. vedno večja ponudba ekološko pridelane hrane. Do tega je prišlo, ker so ljudje spoznali, da je to zanje bolje, in z večjim povpraševanjem je prišlo tudi do večje ponudbe na tem področju. Mislim, da je podobno tudi z veganskimi izdelki.

Če bi vsak dan več mesecev mediji intenzivno opozarjali javnost, kaj vse lahko povzroči raka in sladkorno bolezen, bi morda mnogi kaj spremenili.

Ljudje smo zelo lahko vodljivi. In mediji imajo veliko moč. To se kaže tudi v trenutnem času. Najbolj učinkovito pa je, če ljudi prestrašimo. Pred 75-imi leti so sodniki v Nürnberških procesih vprašali Hermanna Görringa (Hitlerjevo desno roko), kako jim je uspelo, da je Nemčija sprejela to norost. Odgovoril je: Enostavno. Samo recite množici, da jim grozi sovražnik … in sledili bodo voditelju! To uspe pri vsakem narodu.” Ključ, kako pripraviti množice, da ubogajo, je strah. Strah spremeni ljudi tako zelo, da slepo sledijo.

Tudi sedaj, ko je postal naš nevidni napadalec majhen virus Sars-cov-2, se je ta “psihologija množice” izkazala za resnično. Kljub temu, da so danes na spletu dostopne številke umrlih zaradi te bolezni in podatki o starosti umrlih, ki vsaj v polovici primerov presegajo pričakovano (ne povprečno!) starost, množice verjamejo nekaj ljudem, ki trdijo, da nas čakajo kolaps zdravstvenega sistema in nepregledne množice mrtvih, če se ne bomo vsi držali navodil, odločb in novih zakonov. Ti ljudje na osnovi neprimernega testa, kar je potrdil sam izumitelj PCR testa in Nobelov nagrajenec dr. Karry Mullis, in visokih dnevnih številk pozitivnih testov (ne dejansko obolelih, s čimer nas odkrito zavajajo) širijo strah med množico. In množica bo storila karkoli. Odpovedala se bo tudi svobodi gibanja, govora …

Ja, mediji imajo izjemno moč. Želela bi si, da bi jo uporabili v dobre namene in prav gotovo bi lahko s pravo propagando mnogim pomagali do bolj zdravega načina življenja. No, včasih celo srečam kakšne prijetne izjeme. Že nekajkrat sem opazila plakat, ki opozarja na dobre navade zdravih ljudi. Pravzaprav tudi na radiu večkrat slišim oddaje, ki spodbujajo k zdravemu načinu življenja. Tukaj je še vprašanje, kaj je zdravo.

Kadar prebiramo kakšno študijo ali celo samo njene izsledke, moramo biti najprej pozorni na to, kdo je to študijo financiral. Danes ljudje zelo hitro verjamejo, če rečemo, da o tem govori ta in ta študija … Tudi znanost je danes kupljiva. Zato moramo biti pri zbiranju podatkov vedno kritični. Seveda je v prvi vrsti dolžnost novinarjev, da preverijo vire, vendar pa je naša odgovornost, da ne sledimo slepo. To bo namreč imelo vpliv na življenje naših otrok in gotovo si bolj kot vse želimo, da bi bili ti zdravi in bi živeli v zdravi družbi – fizično in psihično ter da bi imeli zdrave odnose.

“Kadar prebiramo kakšno študijo ali celo samo njene izsledke, moramo biti najprej pozorni na to, kdo je to študijo financiral. Danes ljudje zelo hitro verjamejo, če rečemo, da o tem govori ta in ta študija … Tudi znanost je danes kupljiva. Zato moramo biti pri zbiranju podatkov vedno kritični.”

Revija Osvoboditev živali, letnik 17, št. 40, december 2020, str. 16-19.

 

Zadnji prispevki

VSAK DRUGI PIŠČANEC IMA BOLEZENSKE POVZROČITELJE, KI SO ODPORNI PROTI ANTIBIOTIKOM

Besedilo prevedla: Gretta FegicVir: Freiheit für Tiere 1/2021 Več kot vsak drugi vzorec piščančjega mesa v treh največjih evropskih perutninskih koncernih je pokazal...

KRIŽANCI MED VOLKOM IN PSOM – žrtve škodljivega upravljanja z okoljem

Besedilo: Metka Pekle, Monika Naumovski 26. oktobra 2020 je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) poslal na Agencijo RS za okolje (ARSO) vlogo za...

GOVORICA IN SPORAZUMEVANJE ŽIVALI

Besedilo prevedla in pripravila Blanka Prezelj, na podlagi članka Wie Tiere sprechen - und wie wir sie besser verstehen, Freiheit für die...

KAKŠNI PRIJATELJI SMO ŽIVALIM? O filmu Moja učiteljica hobotnica

Besedilo: mag. Miloš Židanik, Zavod Nastjina barka O filmu My Octopus Teacher, Netflixovem dokumentarcu o Craigu Fosterju, ki je leto dni ustvarjal odnos...

DRUŠTVO ZA OSVOBODITEV ŽIVALI SE PREDSTAVI, Hvalnica življenju

17. septembra 2021 se je v oddaji Radijska delavnica znancev RTV Slovenija, Radia Maribor predstavilo Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice....

KMETIJA ZA NARAVO: Video

Spoštovani! Pred vami je Stanko Valpatič, ki živi in deluje kot ekološki kmet na kmetiji Za naravo. Na podlagi svojih 35-letnih izkušenj spremljanja...